Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj gozdnih ekosistemov in klimatske spremembe: učinki ujm večjega obsega in segrevanja ozračja

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Prilagajanje, podnebne spremembe, naravna motnja, ekosistemske storitve, odmiranje, sposobnost okrevanja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2022  526 
2.  54424  Živa Bončina    Tehnični sodelavec  2020  19 
3.  54436  Matteo Cerioni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2022  14 
4.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2022  720 
5.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2020  167 
6.  34320  dr. Gal Fidej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2022  90 
7.  55277  Blaž Fricelj    Tehnični sodelavec  2021 - 2022  17 
8.  30165  dr. Tine Hauptman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2020  358 
9.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2022  566 
10.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Raziskovalec  2019 - 2022  178 
11.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Vodja  2019 - 2022  246 
12.  13256  Roman Pavlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2021  88 
13.  55236  Tim Pirc    Tehnični sodelavec  2021 - 2022  13 
14.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020  270 
15.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2020  114 
16.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2022  234 
17.  29888  dr. Rok Šibanc  Farmacija  Tehnični sodelavec  2019 - 2020  63 
18.  52403  Vasilije Trifković    Raziskovalec  2019 - 2020  32 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  67.641 
Povzetek
V naslednjem stoletju pričakujemo velike spremembe v gozdnih ekosistemih, kot posledico klimatskih sprememb. Trenutno klimatske spremembe vplivajo na gozdove preko dveh sklopov procesov: 1) dolgoročne in postopne spremembe v temperaturah in padavinah in 2) spremembe v intenzivnosti in pogostosti naravnih motenj, kot so požari, vetrolomi, prenamnožitve insektov, patogenih organizmov in suša. Vsi našteti dejavniki so odvisni od klimatskih sprememb in lahko povzročajo hitre ali počasne spremembe gozdnih ekosistemov. Kombinacija dejavnikov kot npr. močna ujma in suša lahko močno spremeni strukturo gozdnega ekosistema, s tem pa tudi njegovo sposobnost okrevanja, ki v določenih kombinacijah več ni dovolj velika, da bi prišlo do obnovitve ekosistema. V takih primerih ekosistem ne more več zagotavljati ekosistemskih storitev. Kombinacija žledoloma in napada podlubnikov je povzročila velikopovršinsko odpiranje gozdov, ki je eno največjih na območju zmernih gozdov Evrope. Razmere, ki jih trenutno imamo v gozdnih ekosistemih so posebne in predstavljajo edinstveno priložnost za proučevanje sposobnosti okrevanja gozdov po velikih motnjah, ki so posledica globalnih sprememb. V delovnem sklopu 1 (DS1) bomo proučevali obnovo gozda po velikopovršinskih močnih ujmah v glavnih tipih slovenskih gozdov in ugotavljali kakšna je njihova sposobnost okrevanja. Znotraj DS2 bomo uporabili časovne serije podatkov iz pragozdnih ekosistemov v Sloveniji, na nivoju Evrope in severne Amerike in na svetovnem nivoju, da bi ugotovili kako dolgoročne klimatske spremembe vplivajo na umiranje gozdov. V okviru DS3 pa bomo s pomočjo podatkov nacionalne gozdne inventure ugotovili ali klimatske spremembe vplivajo na pomlajevanje slovenskih gozdov. Skupni rezultati vseh treh sklopov bodo pokazali, kakšni so vpliv klimatskih sprememb na gozdne ekosisteme, obenem pa se bo kot posledica projekta okrepilo sodelovanje domačih in tujih strokovnjakov.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo dokumentiral zgodnje opozorilne znake podnebnih sprememb v  gozdovih zmernega pasu v Evropi. Projekt bo preučil tako hitre (motnje) kot počasne (podnebne) gonilne sile podnebnih sprememb, dva temeljna procesa, ki bosta spremenila gozdne ekosisteme pod vplivom podnebnih sprememb. Vse več je zanimanja in razprav o tem, kako bo toplejše in bolj suho podnebje spremenilo obnovo gozdov po velikih motnjah. Ta projekt bo zagotovil pravočasne empirične rezultate za dve dominantni vrsti gozdov v Evropi. Mednarodno sodelovanje v okviru projekta bo zagotovilo tudi nov vpogled v gonilne sile in stopnje odmiranja dreves v gozdovih zmernega pasu in globalno. Razumevanje tega temeljnega procesa je ključnega pomena za ocenjevanje sposobnosti okrevanja gozdov zaradi vpliva podnebnih sprememb in vlogo gozdov v globalnem ogljikovem ciklu. Podatki, zbrani v projektu, bodo sestavni del veliko večje zbirke podatkov, ki bo na koncu pripomogla k oblikovanju posodobljenih funkcij odmiranja za vegetacijske modele na svetovni ravni. Končno bo projekt nakazal, ali obnova gozdov (pomlajevanje) sledi spremembam v podnebju; ta proces napovedujejo modeli, vendar še vedno zahteva empirično podporo. Razumevanje zgoraj opisanih osnovnih procesov je pomemben korak k oblikovanju prihodnjih smernic upravljanja, ki bodo zagotovile nadaljnje zagotavljanje ekosistemskih storitev družbi. Na primer, če ugotovimo, da je obnova gozdov po velikih motnjah prepočasna ali otežena zaradi suše ali drugih biotskih procesov, bi lahko načrti upravljanja vključevali umetno obnovo, ki bi predvidevala saditev drevesnih vrst prilagojenih na sušo ali povečanje raznolikosti drevesnih vrst pri umetni obnovi, da bi gozdovi bili bolj odporni na ujme in sposobnejši okrevanja v času prihodnjih podnebnih sprememb. Podobno, če ugotovimo, da obnova gozdov ne spremlja sprememb podnebja, bi lahko izvajali gozdnogojitvene ukrepe, ki bi pomagali pri migraciji drevesnih vrst in omejevali konkurenco (npr. pritalne vegetacije). Da bi razširili rezultate projekta pričakujemo, da bomo objavili več člankov v priznanih mednarodnih revijah za vsak projektni delovni sklop.
Pomen za razvoj Slovenije
The proposed project will document early warning signs of climate change in temperate forests of Europe. The project will examine both fast (disturbance) and slow (climate) drivers of climate change, two fundamental processes that will alter forest ecosystems under climate change. There is growing interest and debate with regard to how a warmer and drought prone climate will alter forest recovery following large-scale disturbances. This project will provide timely empirical results from two dominant forest types in Europe. The international collaboration within the project will also provide new insight into drivers and rates of tree mortality across temperate forests and the globe. Understanding this fundamental process is critical for assessing forest resilience under climate change, and the role of forests in the global carbon cycle. The data compiled in the project will form part of a much larger database to ultimately help create updated mortality functions for global scale terrestrial vegetation models. Finally, the project will yield evidence if tree regeneration is tracking changes in climate, a process that models predict, but which still requires empirical support. Understanding the basic processes described above is a critical step toward designing future management guidelines that will ensure continued provisioning of ecosystems services to society. For example, if we find that forest recovery after large disturbances is too slow or negatively effected by drought or other biotic processes, management plans could be designed to help facilitate recovery, which might include planting more drought adapted trees or increasing species diversity to make new forests more resistant and resilient to future climate change. Likewise, if we find evidence that forest regeneration is not tracking the climate, silvicultural measures could be performed to assist species movement and ease competition. We expect to publish several papers in high-ranking international journals for each of the project workpackages to disseminate the results of the project.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno