Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Uporaba probiotikov za nadzor kontaminacij rej perutnine s kampilobaktri in salmonelami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.02  Biotehnika  Veterina  Animalna patologija in epizootiologija 

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
Campylobacter sp., Salmonella Infantis, perutnina, probiotiki, črevesna microbiota, varna hrana
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28448  dr. Jana Avberšek  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2022  123 
2.  14880  dr. Igor Gruntar  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2022  113 
3.  30755  dr. Sandra Janežič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2022  155 
4.  24640  mag. Rahela Juršič Cizerl  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2020  50 
5.  38142  dr. Tanja Knific  Veterina  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  75 
6.  24643  mag. Boštjan Kostanjevec  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  23 
7.  23320  dr. Uroš Krapež  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2022  181 
8.  24296  dr. Darja Kušar  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2022  202 
9.  37544  dr. Aleksander Mahnič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2021 - 2022  71 
10.  11879  mag. Jasna Mičunovič  Veterina  Tehnični sodelavec  2019 - 2022  88 
11.  54568  Sabina Mlakar    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
12.  11133  dr. Matjaž Ocepek  Veterina  Vodja  2019 - 2022  472 
13.  38144  dr. Bojan Papić  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2021  109 
14.  24612  dr. Mateja Pate  Veterina  Raziskovalec  2019  281 
15.  24598  Tina Pirš  Veterina  Tehnični sodelavec  2019 - 2022  86 
16.  12278  dr. Maja Rupnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2022  687 
17.  22446  dr. Brigita Slavec  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2022  205 
18.  25606  dr. Brigita Tepuš  Varstvo okolja  Raziskovalec  2019 - 2021  67 
19.  33511  dr. Valerija Tkalec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2020  53 
20.  24647  Brigita Vindiš Zelenko  Varstvo okolja  Raziskovalec  2019 - 2020  14 
21.  37161  Tanja Vrabič  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2019 - 2020 
22.  33447  Urška Zajc  Veterina  Tehnični sodelavec  2019 - 2022  81 
23.  08023  dr. Olga Zorman Rojs  Veterina  Raziskovalec  2019 - 2022  424 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.832 
2.  2106  PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.o.o.  Ptuj  5141966  57 
3.  3334  NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO  Maribor  6489087  4.613 
Povzetek
Bakterije iz rodov Campylobacter in Salmonella so po vsem svetu glavni povzročitelji s hrano prenosljivih bakterijskih enteritisov pri ljudeh. Pomemben rezervoar je perutnina, perutninsko meso pa predstavlja glavni vir okužbe za ljudi. V veterinarski medicini poskušajo na različne načine zmanjšati kolonizacijo prebavil perutnine s temi bakterijami oz. z dobro higiensko prakso na klavnicah preprečiti fekalno kontaminacijo trupov. Predvsem v državah z visoko prevalenco kampilobaktrov in salmonel so biovarnostni ukrepi za preprečitev vnosa teh patogenov na farme težko izvedljivi. Alternativni pristop je uporaba probiotikov v perutninski proizvodnji, ki jih dodajajo v krmo ali vodo, lahko pa tudi v farmsko okolje. Probiotiki inhibirajo patogene mikroorganizme in zagotovijo ugodno ravnovesje med komenzalno in patogeno mikrobioto v prebavnem traktu živali. Poleg tega izboljšajo absorpcijo hranil in s tem prirast živali, izboljšajo črevesno imunost, njihova uporaba pa vpliva tudi na kakovost in varnost mesa, kar je nujno za zagotavljanje varne hrane za potrošnika. V Sloveniji je visoka prevalenca bakterij Campylobacter sp. (približno 70 %) v jatah brojlerjev, pri salmonelah pa je tako kot drugod v Evropi opazen porast serovara Salmonella Infantis tako pri ljudeh kot pri perutnini. Poleg tega so bakterije S. Infantis pogosto večkratno odporne proti protimikrobnim zdravilom in sposobne perzistiranja v farmskem okolju, tudi v obliki biofilmov. Učinek in vpliv probiotičnih pripravkov na sestavo črevesne mikrobiote brojlerjev in s tem razumevanje interakcij med gostiteljem in patogeni je slabo raziskan. Z metagenomskim pristopom želimo v okviru projekta preučiti sestavo bakterijske mikrobne združbe v črevesju brojlerjev v rejah kontaminiranih s kampilobaktri in/ali S. Infantis v povezavi z različnimi aplikacijami dveh različnih probiotičnih pripravkov. Na ta način želimo ugotoviti ali sestava mikrobiote vpliva na dovzetnost brojlerjev za kolonizacijo s kampilobaktri in salmonelami oz. preučiti njihovo vlogo pri uravnavanju kolonizacije brojlerjev s kampilobaktri in S. Infantis iz farmskega okolja. Nadzor omenjenih patogenov, ki ne povzročata bolezni perutnine, je nujen z vidika zagotavljanja varne hrane, kar želimo ugotoviti tudi na klavni liniji. Vpliv probiotikov bomo preverjali s štetjem kampilobaktrov in S. Infantis na trupih piščancev iz tretiranih in netretiranih jat. Z novimi spoznanji o vplivu probiotikov na sestavo črevesne mikrobiote brojlerjev ter na prisotnost kampilobaktrov in bakterij serovara S. Infantis v črevesni vsebini in trupih piščancev po klanju bomo lahko pripravili priporočila za perutninsko industrijo, ki bodo temeljila na zmanjšani rabi antibiotikov in s tem zmanjšani nevarnosti za razvoj protimikrobne odpornosti bakterij, ter proizvodnji varne in kakovostne hrane. Poleg tega bo vpliv probiotikov na bakterije serovara S. Infantis tudi izvirni prispevek k znanosti.
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskavami v tem projektu bomo dobili nova spoznanja o vplivu probiotikov na sestavo črevesne mikrobiote brojlerjev ter na prisotnost kampilobaktrov in bakterij serovara S. Infantis v črevesni vsebini in trupih piščancev po klanju. Posledično bomo dokazali morebiten neposreden ugoden vpliv probiotikov na zagotavljanje varne hrane, kar je bilo do sedaj slabo preučeno. Serovar S. Infantis je najpogostejši serovar v jatah brojlerjev in v perutninskem mesu ter je v velikem porastu v EU in v svetu. Vpliv probiotikov na pojavnost serovara S. Infantis pri perutnini bo pomemben izvirni prispevek k znanosti, saj na tem področju še ni objav.   Predlog projekta je v skladu z dvema točkama tega razpisa: JPI FACCE (Kmetijstvo, varnost hrane in podnebne spremembe) Ena izmed glavnih skrbi perutninske proizvodnje je preprečevanje bolezni v jatah in proizvodnja varne – mikrobiološko neoporečne hrane. Z uporabo probiotikov, ki jih bomo dodajali v vodo za pitje živali in krmo ter neposredno v farmsko okolje, bomo poskusili preprečiti pojav patogenih bakterij v jatah in s tem kontaminacijo perutninskega mesa. Z zmanjšanjem stroškov v perutninski industriji bi zagotovili proizvodnjo konkurenčne, visoko kakovostne in varne hrane za potrošnika.   JPI AMR: Protimikrobna odpornost Pomemben strošek v perutninski proizvodnji je uporaba antibiotikov, kar predstavlja tudi nevarnost za pojav proti antibiotikom odpornih bakterijskih sevov. Poleg tega se uporabljena protimikrobna sredstva z izločki živali nalagajo v okolju, kar lahko predstavlja tudi nevarnost za ljudi. Interakcije med bakterijami in antibiotiki v okolju lahko privedejo do razvoja odpornih populacij bakterij v okolju, ki se lahko prenesejo v prehransko verigo človeka. Pričakujemo, da bo uporaba probiotikov tako spremenila črevesno mikrobioto živali, da bodo živali manj dovzetne za kolonizacijo s patogenimi bakterijami, kar bo posledično vplivalo na manjšo porabo antibiotikov in zmanjšanje nevarnosti za razvoj protimikrobne odpornosti.
Pomen za razvoj Slovenije
The results obtained within this project will provide novel insights regarding the influence of probiotics on the composition of the gut microbiota of broilers and the presence of campylobacters and S. Infantis in the animal feces and on the carcasses of broilers after slaughter. Consequently, a possible direct beneficial effect of probiotics on the food safety will be confirmed, which has been poorly studied until now. S. Infantis is the most prevalent Salmonella serovar in broiler flocks and in poultry meat and is on the rise in the EU and worldwide. The influence of probiotics on the prevalence of S. Infantis in poultry will be an important original contribution to science as there are no publications in this field yet.   This project is in agreement with the following two paragraphs of the call for project proposal: JPI FACCE (Agriculture, Food Security and Climate Change) One of the main concerns of poultry production is the prevention of diseases in poultry flocks and the production of safe – microbiologically unquestionable food. With the use of probiotics, which would be added to the animal drinking water and feed and directly to the farm environment, the project aims to prevent the occurrence of pathogenic bacteria in poultry flocks and thus the contamination of poultry meat. By reducing the costs in the poultry industry, the production of competitive, high-quality and safe food for the consumer would be ensured.   JPI AMR (Antimicrobial Resistance) An important cost in the poultry production is the use of antibiotics, which also represents a risk for the development of antibiotic-resistant bacterial strains. In addition, the employed antimicrobial agents are deposited in the environment through animal excretions, which can also pose a threat to humans. Interactions between bacteria and antibiotics in the environment can lead to the development of resistant bacterial populations that can be transmitted from the environment into the food chain. It is expected that the use of probiotics will alter the intestinal microbiota of chickens in such a manner that the animals will be less susceptible to pathogenic bacteria. Consequently, this would lead towards decreasing the consumption of antibiotics and reducing the risk of development of the antimicrobial resistance.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno