Projekti / Programi
Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
vojaške družine, medgeneracijska podpora, kazalniki zdravja in blagostanja, dejavniki tveganja, dolgotrajne odstotnosti
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovanje vojaških družin je potrebno umestiti v širši družbeni kontekst, posebej upoštevajoč družbene spremembe; med drugim spremembe spolnih vlog, delitev neplačanega dela znotraj družine, razmisliti o ponovni delitvi časa med delom in družino, spremembah v starševstvu idr. V Sloveniji pa je še posebej potrebno upoštevati pomen dobro razvite strukture medgeneracijskih in sorodstvenih podpornih mrež.
Izhajajoč iz preteklih raziskovalnih ugotovitev v slovenskem in mednarodnem prostoru smo identificirali tri temeljne težave, ki jih naslavljamo v raziskavi, saj so pomembno povezane z kazalniki zdravja in dobrobiti v vojaških družinah. Prvi izziv je normativni okvir na nacionalni in institucionalni ravni vojaške organizacije, ki vojaškim družinam nudi določeno podporo. Izhajamo iz predpostavke, da normativni okvir ne nudi možnosti za prepoznavanje določenih zdravstvenih težav v vojaških družinah, niti ne ponuja možnosti za soočanje z njimi. Drug izziv preučevanje kazalnikov zdravja in dobrobiti v medsebojni povezanosti, kar se v preteklih raziskavah ni izvajalo. Prav tako niso bili v korelaciji eden z drugim na različnih socio-ekoloških ravneh merjeni dejavniki tveganja. Tretji izziv pa je prepoznavanje dejavnikov tveganja kot vojaško specifičnih. Torej, ali so dejavniki tveganja res značilni za vojaške družine in izhajajo iz zahtev vojaške organizacije.
Vojska postavlja svojim pripadnikom določene zahteve, ki lahko vodijo v ogrožanje lastnih življenj ali celo v žrtvovanje življenja za državo. Takšne zahteve nedvomno vplivajo na celotno družino in pogosto povzročajo tudi različne disfunkcionalne motnje (npr. stres pri otrocih, nasilje v družini, alkoholizem, depresija), ki se lahko manifestirajo v različnih družbenih podsistemih (npr. zdravstven, izobraževalen, idr.). Za razumevanje dejavnikov tveganja, ki vplivajo na blagostanje in zdravje vojaških družin v Sloveniji bomo uporabili celovit pristop. V dosedanjih raziskavah so bili dejavniki tveganja preučevani predvsem na mikro ravni, medtem ko z raziskavo poskušamo narediti korak naprej v raziskovanju in dejavnike tveganja preučiti na mezo in makro ravni. Izhajajoč iz dostopne literature smo oblikovali lastni model temeljnih dejavnikov zdravja in blagostanja vojaških družin ter dejavnikov tveganja, ki vplivajo nanje, pri čemer smo dejavnike tveganja umestili v Bronfenbrennerjev socio-ekološki model. V raziskavi bomo merili kateri dejavniki tveganja izhajajo iz posamezne socio-ekološke sistemske ravni in koliko vplivajo na zdravje ter blagostanje vojaških družin (slika 1). Z raziskavo želimo ugotoviti tudi, ali so dejavniki tveganja resnično vojaško specifični, ali ne odstopajo statistično pomembno od tistih v civilnem okolju.
Naši cilji so sledeči: 1) Pregled trenutnih nacionalnih politik in ukrepov namenjenih družinam na različnih področjih, s poudarkom na ukrepih Slovenske vojske namenjenim pripadnikom in pripadnicam. 2) Prilagoditev dejavnikov zdravja in dobrobiti vojaških družin na slovensko okolje (socialne, kulturne in druge značilnosti). Ocenjevanje primernosti merskega orodja. 3) Identifikacija ključnih dejavnikov tveganja za vsak dejavnik zdravja in dobrobiti vojaških družin, in sicer umeščeno v socio-ekološki sistemski model. Na snovi analize zbranih podatkov bomo razvili celovit sociološko-psihološki model dejavnikov tveganja za zdravje in blagostanje vojaških družin. 4) S pomočjo civilnega vzorca ugotoviti, ali so dejavniki tveganja specifični za vojaško organizacijo in vojaške družine. Pri izvedbi raziskave se bomo poslužili kvalitativnih in kvantitativnih metod. Analizirali bomo normativno-pravni okvir v RS, izvedli fokusne skupine z deležniki v vojaški organizaciji, intervjuje z vojaškimi družinami in ločenimi pripadniki/cami. Med vojaškimi in civilnimi družinami pa bomo izvedli tudi kvantitativno anketo, z namenom pridobiti podatke, ki bodo omogočali ugotavljanje vzročnih zvez in vpliva med dejavniki tveganja in kazalniki zdravja in blagostanja vojaških dr
Pomen za razvoj znanosti
Predlagana raziskava bo prva celovita raziskava vojaških družin v Sloveniji ter primerjava s civilnimi družinami o zadevah glede zdravja, dobrobiti in dejavnikov tveganja. V slovenskem družboslovju so bile doslej narejene samo tri zelo omejene raziskave o vojaških družinah. Prvič je bila izvedena takšna raziskava v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir, in sicer o usklajevanju dela in družine v Slovenski vojski, o čemer sta poročali M. Černič Istenič in D. Knežević Hočevar (2005). J. Juvan je izvedla raziskavo za doktorsko disertacijo Vojasˇke druzˇine: usklajevanje zahtev med druzˇino in vojasˇko organizacijo (2008). Tretji projekt pa se je nanašal na percepcijo pripadnikov vojske o podpori njihovih družin v času dolgotrajnih odsotnosti in je sodil v širši okvir projekta Družboslovna analiza sodelovanja Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah (L. Jelušič in drugi, 2008).
Raziskovanje civilnih družin je v slovenskem družboslovju zelo dobro razvito. Na različnih univerzitetnih in raziskovalnih institucijah delujejo odlične raziskovalne skupine, na ravni univerzitetnega študija poteka študij sociologije družin, imamo več uveljavljenih raziskovalk (A. Švab, T. Rener, M. Sedmak idr.). V predlaganem projektu želimo povezati izkušnje in spoznanja raziskovalcev s področja sociologije družin, antropologije, psihologije in vojaške sociologije z namenom razvoja in nadgraditve obstoječih spoznanj o vojaških družinah s širšo in bolj celovito raziskavo, ki bo vključevala različne metode, modele in teoretske pristope k raziskovanju ter empirično raziskavo na vzorcu slovenskih vojaških družin. Takšna raziskava bo prispevala k širjenju področij, s katerimi se vojaška sociologija ukvarja v Sloveniji. Hkrati pa bo približala slovenske raziskovalne napore na področju vojaških družin k dosežkom, ki jih poznamo iz mednarodnih raziskovalnih omrežij (K. de Angelis, D. G. Smith and M. W.Segal, Military Families: A Comparative Perspective; In Handbook of the Sociology of the Military).
Opozoriti moramo, da so v mednarodnem raziskovalnem okolju že raziskovali posamezne kazalnike zdravja in dobrobiti vojaških družin, vendar pa še ni bila narejena celovita raziskava. Predlagani model raziskovanja predpostavlja integracijo različnih vidikov zdravja in dobrobiti vojaških družin z dejavniki tveganja in zaščite na različnih socio-ekoloških ravneh. Če bomo uspešni pri izvedbi raziskave v Sloveniji, bodo naš model in raziskovalni dosežki pomagali raziskovalcem v mednarodnem okolju pri testiranju in poglabljanju znanja o vojaških družinah.
Predlagana raziskava bo prispevala k bolj celovitemu študiju vojaških družin. Testirani model dejavnikov tveganja za zdravje in dobrobit vojaških družin bo omogočil različnim subjektom (celostna podpora, vojaški poveljniki, učitelji idr.), da bodo prepoznali različne probleme, značilne za vojaške družine, ter jih tudi znali nasloviti.
Pomen za razvoj Slovenije
Our research aims to become the first comprehensive survey of military families and their comparison with civilian families on the issues of health outcomes and risk/protective factors in Slovenia. Until now, there have been only three very limited research projects on military families, carried out by Slovenian social scientists. The first one was an applicative project on military personnel, conducted in 2005, which dealt with the life/work conflict in military families. It was carried out on a limited number of respondents (Majda Černič Istenič, Duška Knežević Hočevar). The second one was a doctoral thesis researching military families in Slovenia in the field of military sociology (Jelena Juvan, Vojasˇke druzˇine: usklajevanje zahtev med druzˇino in vojasˇko organizacijo). Finally, perceptions of service members regarding the level of support from their families during their deployment were measured as part of a broader survey (Ljubica Jelušič et al., Social analysis of Slovenian armed forces’ deployments. 2008.)
As far as surveys of civilian families in Slovenia are concerned, we must recognize that we have had excellent research teams, a well-developed university course of sociology of the family, and many distinguished researchers in this field (Alenka Švab, Tanja Rener, Mateja Sedmak, etc). Our proposed project aims to bring together the experiences of anthropologists, psychologists and military sociologists in order to upgrade the current knowledge on military families with a broader and more comprehensive survey (including various methods, models, and theoretical approaches) carried out on a representative sample of Slovenian military families. This survey would fundamentally enrich the range of military sociology topics researched in Slovenia. It would bring Slovenian research efforts closer to international scientific networks regarding military families (Karin de Angelis, David G. Smith and Mady W.Segal, Military Families: A Comparative Perspective, in Giuseppe Caforio (editor) 2018, Handbook of the Sociology of the Military).
Our Model proposes the integration of various health outcomes with impact of the risk/protective factors on different socio-ecological levels. In the event of a successfully conducted survey in Slovenia, our model and research findings will enable scientists internationally to reuse the model on their own samples, deepening the collective knowledge on military families. The proposed survey will integrate different scientific approaches and perspectives, leading to a comprehensive methodology for studying military families. The tested Model of risk/preventive factors of family health outcomes will enable various stakeholders (e.g. military support structures, military leaders, teachers) to recognise the problems that are specific to military families, and find tools to address them.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
