Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Spremembe upravljanja in izvajanja storitev javne uprave v dobi digitalizacije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
modeli javnega upravljanja, model digitalne transformacije, izvajanje javnih storitev, kokreacija, državljani, reforma javne uprave, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18942  dr. Aleksander Aristovnik  Ekonomija  Vodja  2019 - 2022  936 
2.  28315  mag. Boris Glogovac  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2019 - 2022 
3.  19293  dr. Maja Klun  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2021  866 
4.  23676  dr. Polonca Kovač  Pravo  Raziskovalec  2019 - 2022  1.530 
5.  28891  Gregor Krnec    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
6.  38016  Miha Lebič    Tehnični sodelavec  2019 - 2020 
7.  55294  Eva Murko  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2022  33 
8.  32755  dr. Mirko Pečarič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2020 - 2022  384 
9.  38162  dr. Dejan Ravšelj  Ekonomija  Raziskovalec  2020 - 2022  152 
10.  30838  dr. Marko Ropret  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2020  83 
11.  19329  dr. Janez Stare  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2019 - 2021  693 
12.  16302  dr. Ljupčo Todorovski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2021  443 
13.  26328  dr. Nina Tomaževič  Ekonomija  Raziskovalec  2020 - 2022  291 
14.  28519  dr. Lan Umek  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2020 - 2022  206 
15.  53854  Luka Vavtar    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
16.  02262  dr. Mirko Vintar  Računalništvo in informatika  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2022  419 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo  Ljubljana  1627163  8.797 
2.  2487  LOGON INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE d.o.o.  Ljubljana  1614363  11 
Povzetek
Javna uprava mora nenehno iskati priložnosti za izboljšanje produktivnosti, učinkovitosti procesov, povečanje sodelovanja in realiziranja inovacij. V zvezi s tem digitalizacija predstavlja pomembno priložnost za temeljito transformacijo JU: omogoča spremembe v odnosih znotraj vlade ter med vladami in njihovimi državljani, ki jih spodbujajo masovni podatki, računalništvo v oblaku, tehnologija veriženja blokov in drugi z IKT povezani vplivi administrativnega razvoja. Žal pa je po indeksu digitalne ekonomije in družbe (DESI 2018) in številnih drugih uspešnost slovenske digitalizacije v evropskem in svetovnem merilu komajda povprečna. Posledično je namen projekta razviti model digitalne transformacije (MDT) za slovensko javno upravo (slika 1). Model bo temeljil na omejitvah sedanjega modela javnega upravljanja in izvajanja javnih storitev v Sloveniji, ob upoštevanju mednarodno priznanih metodoloških okvirov, ki bodo znatno posodobljeni v skladu s potrebami upravljanja v digitalni dobi. To pomeni vključitev naslednjih inovativnih izboljšav: 1) nastajajoče in že uporabljane sodobne informacijske tehnologije (socialna omrežja, internet stvari, blockchain, mobilnost, analitika/masovni podatki, strojno učenje, računalništvo v oblaku itd.), 2) modernizacija birokratskih in tehnokratskih vidikov upravljanja, pri čemer se upravno in storitveno načrtovanje prilagodi načelom sodobnega javnega upravljanja ((Neo)–Weberjanski model, NPM, dobro upravljanje, upravljanje v digitalni dobi (DEG) in post-DEG), 3)  izkoriščanje znatnega potenciala soustvarjanja državljanov, kar posledično povečuje izvedljivost modela, 4) definiranje DTM v skladu s slovenskimi nacionalnimi specifikami javnega upravljanja (postsocializem, Rechtsstaatska kultura, članstvo v EU, majhna država itd.), 5) zagotavljanje prilagodljivosti MDT z vidika javnega upravljanja in zagotavljanja javnih storitev na različnih ravneh (raven državne agencije, ministrstev in posameznih organizacijskih enot v okviru slednje, raven občine, teritorialno-upravne enote itd.). Poleg vzpostavitve znanstvenega modela se bo obravnaval tudi izziv absorpcije MDT v upravni praksi. Ker to zahteva obravnavo številnih elementov, bo izvedljivost implementacije podprta s poudarkom na elementih, na katere je moč neposredno vplivati in inovativno programsko rešitvijo, kjer bo uporabnikom predstavljeno trenutno stanje digitalne transformacije v instituciji in referenčne vrednosti, ki temeljijo na najuspešnejših institucijah. Za odgovorne oblikovalce politik in državljane bodo koristni predvsem agregirani rezultati, s poudarkom na ozaveščanju o najmanj izkoriščenih elementih digitalne transformacije. Poleg tega se bo s spremljanjem povratnih informacij uporabnikov, tehnološkimi izboljšavami in najboljšimi praksami glede obojega dinamično prilagajal tudi MDT in s tem programska rešitev, s čimer se bodo ustrehno naslovile omejitve obstoječih digitalnih modelov upravljanja s fiksnim številom stanj. Znanstveni prispevek se kaže v razvoju edinstvenega MDT, ki neposredno obravnava pomanjkanje ustreznih metodoloških okvirov digitalne transformacije in obstoječe omejitve pri upravljanju sistema javne uprave v digitalni dobi. Še posebno, ker gre za eno od najpomembnejših sodobnih interdisciplinarnih vprašanj. Vsebinsko projekt zagotavlja raven zahtevane celovitosti, ki do sedaj še ni bila dosežena v študijah v Sloveniji in širšem območju EU. Tako bo MDT deloval kot zanesljiv okvir za načrtovanje javnih storitev in upravno načrtovanje, kar bo prispevalo k preglednemu in participativnemu odločanju, stroškovno učinkovitejši javni upravi, uporabniško usmerjenim javnim storitvam, množičnemu izvajanju, ustrezno holistični analizi podatkov in oblikovanju politik.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni prispevek se kaže v razvoju edinstvenega MDT, ki neposredno obravnava pomanjkanje ustreznih metodoloških okvirov digitalne transformacije in obstoječe omejitve pri upravljanju sistema javne uprave v digitalni dobi. Vsebinsko projekt zagotavlja raven zahtevane celovitosti, ki do sedaj še ni bila dosežena v študijah v Sloveniji in širšem območju EU (Bouckaert, 2012; Hammerschmid, et al. 2016; Bevir, 2011). Namreč, MDT namesto osredotočanja na druge študije upošteva statistično preverjene specifike slovenske javne uprave tako, da ustrezno uravnoteži številne elemente upravnega in storitvenega oblikovanja na katere vpliva široka mreža akterjev. Prav tako naš originalni model upošteva razlikovanje med "front-office" naravo interakcije in "back-office" naravo osnovnih procesov, kar prispeva k realističnemu večdimenzionalnemu prostoru za izboljšanje zrelosti digitalnega upravljanja. Poleg tega se zavedamo, da je upravljanje v digitalni dobi, ki ustreza potrebam javne uprave v Sloveniji, mogoče razviti le z analizo podatkov, ki se obravnavajo na vseh ravneh upravljanja. Namreč, za večnivojsko upravljanje z vidika držav srednje in vzhodne Evrope je značilna pretežno hierarhična struktura ter neusklajenost starih hierarhičnih struktur in novih institucij, ki so se pojavile med in po obdobju tranzicije, kar je pogosto povzročilo probleme povezane z vertikalno koordinacijo (Kluvankova-Oravska in Chobotova, 2010. Tako bo MDT deloval kot zanesljiv okvir za načrtovanje storitev in upravno načrtovanje, spodbujanje preglednega in participativnega odločanja, stroškovno učinkovitejšo javno upravo, uporabniško usmerjene javne storitve, množično izvajanje, ustrezno celostno analizo podatkov in oblikovanje politike. Z reševanjem izzivov zapletenosti in velikih baz podatkov, ki se pojavljajo v javni upravi, bo raziskava vodila do novih in pomembnih prispevkov na splošnem področju računalništva, natančneje na področju strojnega učenja in rudarjenja podatkov. Diseminacija MDT in spremljajočih gradiv (raziskovalne publikacije in oprto dostopno programsko orodje) preko širokega spektra komunikacijskih kanalov bo projektni skupini omogočila, da učinkovito obravnava glavne deležnike JU z namenom učinkovitega spopadanja z izzivom absorbiranja teh ugotovitev v upravno prakso. Razumno bo upoštevano, da digitalizacija predstavlja razvijajoči se proces, zato bodo ugotovitve nadgrajevane z najnovejšimi primeri dobrih slovenskih in mednarodnih praks, ki bodo presegale obstoječe splošno priznane. Omejitve in povratne informacije s strani znanstvene in strokovne javnosti bodo služile tudi kot osnova za prihodnje temeljne in aplikativne raziskave. Nenazadnje, na podlagi socialno-ekonomskih posebnosti drugih JU in s tem povezane metodološke in vsebinske prilagoditve bodo omogočen tudi lažji prenos razvite metodologije MDT v številne druge države in ustrezno promocijo dosežkov Slovenije pri razvoju JU na mednarodni ravni. Raziskovalni projekt bo tako deloval tudi kot gonilo razširljivosti, kar bo omogočalo socialni, upravni in gospodarski razvoj držav/regij.
Pomen za razvoj Slovenije
The scientific contribution is demonstrated in the development of a unique DTM directly addressing the lack of adequate digital transformation frameworks and existing limits in governing the public administration system in the digital age. Content-wise, the project ensures the level of required comprehensiveness not yet achieved in studies in Slovenia and the broader EU area (Bouckaert, 2012; Hammerschmid, et al. 2016; Bevir, 2011). Namely, the DTM, instead of focusing on other studies, takes the statistically verified specifics of the Slovenian public administration into account by appropriately balancing the numerous elements of administrative and service design, influenced by a wide network of actors. Also, our original model takes account of the differentiation between the "front-office" nature of the interaction, and the "back-office" nature of the underlying processes, thereby contributing a realistic multidimensional space for digital governance maturity improvements. In addition, we acknowledge that governance in the digital era that suits Slovenia’s public administration needs can only be developed by analysing data, addressed at all levels of governance. Namely, multi-level governance from the perspective of Central and Eastern European countries is characterized by a largely hierarchical structure, and there is a mismatch of the old hierarchical structures and the new institutions that emerged during and after the period of transition, often causing vertical coordination problems (Kluvankova-Oravska and Chobotova, 2010). An especially big challenge while implementing the above strategies is their exceptional extensiveness and the related need for additional support with a systematic and clear order of the required measures (Bileišis and Kovač, 2017). Thus, the DTM will act as a reliable framework for service design and administrative design, fostering transparent and participative authoritative decision-making, a more cost-efficient public administration, user-focused public services, crowdsourcing, adequately holistic data analysis and policymaking. Resolving the challenges of complex and big data encountered in public administration research will also lead to novel and relevant contributions in the general field of computer science, more specifically, machine learning and data mining. The dissemination of the DTM and the accompanying materials (research publications and an openly accessible software tool) through a wide range of communication channels will enable the project group to effectively address the main PA stakeholders, effectively tackling the challenge of absorbing these findings into administrative practice. It will be reasonably taken into account that digitalization represents an evolving process and thus the findings will be substantiated with the newest examples of good Slovenian and governance practices worldwide, representing further proposals for governance modernization beyond the state of the art.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno