Projekti / Programi
Integralna teorija prihodnosti Evropske Unije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Evropska unija, ustavna teorija, prihodnost, ustavni ustroj, eksistenčna kriza integracije
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Kakšna je prihodnost Evropske unije in kako jo lahko uresničimo? Glavno raziskovalno vprašanje tega raziskovalnega projekta je velikega teoretičnega in praktičnega pomena. Umeščeno je v jedro nacionalnih in supranacionalnih političnih razprav in je zaradi tega nujno seglo tudi do državljank in državljanov EU. V bistvu gre za prvenstveno politično vprašanje Unije, saj zadevo njeno vzdržnost, obstoj integracijskega procesa danes in v bodoče. Politični odgovori na politična vprašanja so vselej usmerjeni v prakso, v smeri doseganja konkretnih institucionalnih sprememb. Vendar pa je cilj političnih odgovorov lahko uspešno dosežen le, upoštevaje druge omejitve procesa družbene konstrukcije realnosti, če so utemeljeni s koherentnimi teorijami. Projekt tako zasleduje tri znanstvene cilje. Prvi znanstveni cilj te raziskave je zakopati se v in osvetliti temeljne teorije, ki trenutno podčrtujejo (politične) razprave v EU v zvezi z vprašanjem namenov in ciljev EU ter različnih modalitet njenega obstoja v prihodnosti. Drugi znanstveni cilj je izmed vseh teh teorij izbrati tisto najbolj prepričljivo v smislu njene opisne natančnosti, razlagalne prepričljivosti ter normativne privlačnosti. In slednjič, na podlagi tako izbrane teorije razviti nov ustavni dizajn EU, ki ji bo omogočil odgovoriti na najbolj pereče praktične izzive v prihodnosti, kot so: ustavni izzivi, ekonomski izzivi, izzivi varnosti in obrambe, kakor tudi etični izzivi obstoja pravičnosti znotraj EU.
Ta raziskovalni projekt s področja ustavne teorije bo izveden v okviru interdisciplinarne raziskovalne skupine na podlagi interdisciplinarne, inkluzivne metodologije in je zavezan razviti nadvse izvirno integralno teorijo prihodnosti EU. Ta teorija bo integralna v smislu tega, da bo šlo za ustavno teorijo, ki bo povezala (integrirala) teoretična dognanja še z drugih temeljnih področij, t.j. ekonomije, varnosti in obrambe ter filozofije in jih uporabila na primeru EU. Raziskovalni projekt bo sestavljen iz dveh jasno ločenih delov: teoretičnega in praktičnega, ki ju bo zaznamovala tudi različna metodologija in raziskovalne ambicije. Dvojna, t.j. teoretična in aplikativna, zasnova raziskave ponuja mehanizem reflektivnega ekvilibrija, ki bo omogočil doseganje rezultatov projekta z nenehno oscilacijo med teorijo in praktičnimi izzivi. V skladu s predvidenim trajanjem projekta v obsegu 36 mesecev bo ta razdeljen v tri faze.
Prva faza bo trajala od 0 – 9 mesecev in bo obsegala izdelavo »zemljevida« konceptualne vsebine in meja treh vizij EU ter njihovih teorij evropske integracije. Druga faza bo trajala od 10 – 21 mesecev in se bo osredotočila na evalvacijo tako predstavljenih teorij in vizij EU v luči praktičnih izzivov, s katerimi je EU soočena. Ta faza bo zajemala tudi natančno opredelitev reformne vizije EU, umeščene v pluralistični teoretični okvir. Tretja faza bo trajala od 22 – 36 mesecev, v katerih bo izdelan konkreten set ustavnih in institucionalnih smernic za delovanje EU v prihodnje. Raziskovalni projekt bo, slednjič, poglobil, razvil naprej in prilagodil novim praktičnim izzivom obstoječa dognanja klasične ustavne teorije EU, ki je svoj vrh dosegla v letih do 2005. Na ta način bo področje EU študij lahko dobilo nov zagon, za nove teoretične razprave, ki bodo, kot poprej, lahko imele velik vpliv ne samo v akademskih, ampak tudi političnih krogih, ter slednjič v sami praksi.
Pomen za razvoj znanosti
1. Predlagana tema raziskovalnega projekta je vrhunskega znanstvenega in političnega pomena za Evropsko unijo. Nikdar poprej v zgodovini evropske integracije ni obstajala večja potreba kot danes po izvirnih teorijah, svežih konceptualnih okvirih ter pojmih, ki bi jih bilo mogoče iz teorije uspešno prevesti tudi v delujočo prakso. Evropska unija se je očitno znašla v političnem limbu. Ta ni samo posledica nepremostljivega konflikta interesov med severom in jugom, vzhodom in zahodom, centrom in periferijo, nacionalnim ter supranacionalnim nivojem; niti ne gre samo za pomanjkanje politične volje za sprožitev reformnih procesov.
2. V največji meri gre za epistemološko vrzel: zaradi pomanjkljivega znanja dandanes in zaradi neuspeha obstoječih teorij, da bi se prilagodile novim praksam in jih ustrezno so-oblikovale po svoji podobi. Še enkrat več smo se znašli v razmerah, v katerih je praksa vsaj korak pred teorijo. Vsi praktični problemi, zares krize, nam narekujejo, da je treba ta teoretični zaostanek čim prej odpraviti. Ta raziskovalni projekt je zato nadvse aktualen in nedvomno nosi v sebi velik potencial izvirnega prispevka na zadevnem sholastičnem področju evropskih študij.
3. Še več, v svojem aplikativnem delu napoveduje razvoj konkretnih policy priporočil, ki bi lahko služila slovenskim in supranacionalnim deležnikom pri oblikovanju njihovih političnih odzivov na krize v EU ter, še posebej, pri zasnovanju prepotrebnih reform. V tem oziru velja še posebej omeniti slovensko predsedovanje Svetu EU leta 2021, ko ne bodo zadoščali samo ad hoc politični koraki, temveč bo potrebna tudi dolgoročna teoretično podprta vizija prihodnosti EU. Na kratko, raziskovalni projekt je osnovan kot izvirni sholastični prispevek, zavezan k ustvarjenju transnacionalnih učinkov na ustavne prakse EU in njenih držav članic.
Pomen za razvoj Slovenije
1. The proposed topic of a research proposal is of a prime scientific and political importance for the European Union. Never before in the history of European integration there has been a greater need for original theories, fresh conceptual frameworks and concepts to be translated in the improvement of the actual practices of the European Union. The latter has found itself in a political limbo. This is not only due the insurmountable conflict of interests between the North and the South; the East and the West; the center and the periphery; the national and supranational planes; it is also not just due to the lack of a political will to push the reformist steps forward.
2. It is, above all, due to the epistemic gap; due to the inadequacy of the contemporary knowledge and the failure of the existing theories to adapt to the new practices and to shape them accordingly in their image. Once more, we have found ourselves in a situation in which theories have been surpassed by practices. The latter’s many failures and crises confirm that it has been high time for a theoretical catch-up. This research is therefore highly topical and certainly carries a huge potential for an original contribution in the respective scholarly field of EU studies.
3. Furthermore, in its applicative part it is pregnant with promises of making concrete policy prescriptions that could assist the Slovenian and supranational stake-holders in devising their political responses to the crises of the Union and to undertake the necessary reforms. This is especially relevant with regard to the forthcoming Slovenian presidency to the Council of Ministers in 2021, which will require, other than ad hoc policy reactions, also stipulating a long term vision of the EU. In short, the research project is envisaged as an original scholarly contribution, intended of making a transnational impact in the constitutional practices of the European Union and its member states.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
