Projekti / Programi
Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.03 |
Družboslovje |
Politične vede |
Komunikologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Komunikacijske neenakosti, novinarstvo, mediji, javna sfera, demokracija, nacionalizem, Socialistična federativna republika Jugoslavija
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt naslavlja vlogo komunikacijskih neenakosti, ki lahko pomembno omejujejo zmožnosti ustvarjanja, pridobivanja in uporabe informacij ter sodelovanje v družbenih transakcijah, na procese družbene diferenciacije in integracije. Osredotoča se predvsem na fragmentacijo in dezintegracijo bivše Socialistične federativne republike Jugoslacije (SFRJ). Z raziskovanjem vloge komunikacijkih neenakosti v porastu nacionalizmov, ki so pripeljali do prelivanja krvi in razpada SFRJ, je projekt zastavljen tudi kot “miselni ekspretiment”, ki lahko izboljša naše razumevanje sodobnih trendov diferenciacije, fragmentacije in dezintegracije v Evropi (npr. Brexit, porast desnega populizma) in širše, ki so tesno povezani z delegitimacijo nekaterih ključnih političnih in ekonomskih institucij v zahodnih demokracijah.
Teoretska osnova projekta je pojem komunikacijske neenakosti, ki ga za namen tega projekta definiramo kot razlike med posamezniki in družbenimi skupinami v dostopu do sredstev proizvajanja, manipuliranja in kroženja informacij kot tudi razlike v stopnjah razvoja informacijske in komunikacijske infrastrukture med državami in regijami sveta. Da bi upoštevali strukturne dejavnike, ki vplivajo na komunikacijske neenakosti, in se osredotočili na zgodovinsko dimenzijo, se pri raziskovanju opiramo na kritično paradigmo v komunikologiji, ki dinamiko mednarodnih komunikacij in medijev postavlja v kontekst globalnih strukturnih neenakosti, razvoja in ekonomske odvisnosti.
Razpad Jugoslavije je bil in ostaja predmet intenzivnega raziskovanja, ki je identificiralo številne faktorje, ki so prispevali k vzponu nacionalizmov in etničnega sovraštva v osemdesetih letih. Vendar pa vloga medijev in novinarstva v teh procesih ostaja večidel neraziskana, kljub dejstvu, da so mediji osrednja družbena sfera produckije in cirkulacije idej. Da bi zapolnili to raziskovalno vrzel, je osrednji cilj predlaganega projekta raziskati vpliv komunikacijskih neenakosti na “življenje in smrt” Socialistične federativne republike Jugoslavije kot posebnega in v določeni meri enkratnega zgodovinskega primera ter potencialnega vira za posplošitve o splošnejših trendih socialne integracije in diferenciacije, fragmentacije ter dezintegracije. Pozornost bomo posvetili tako notranjim neenakostim med republikami in družbenimi skupinami znotraj SFRJ in njihovim kompleksnim prepletenjem s širšimi družbenimi neenakostmi, kot tudi vodilni vlogi SFRJ v gibanju neuvrščenih v naslavljanju problema globalne komunikacijske neenakosti.
Da bi raziskali ta vprašanja, si zastavljamo sledeče osrednje raziskovalno vprašanje:
Kakšen je oziroma je bil pomen internih in eksternih komunikacijskih neenakosti pri spodbujanju in omejevanju kulturne, gospodarske in politične diferenciacije ter (dez)integracije multinacionalne družbe v nekdanji Jugoslaviji?
Projekt se osredotoča na tri glavna vsebinska področja, v katerih različne komunikacijske sposobnosti posameznikov, skupin in organizacij vplivajo na komunikacijske neenakosti ter njihove širše posledice:
(1) Vsakdanja raba medijev in tvorjenje kolektivnih imaginarijev z nacionalnimi, transnacionalnimi (Jugoslovanskimi) in globalnimi (neuvrščenost) referenti;
(2) Avtonomija in nacionalizem v novinarstvu in vloga novinarjev ter producentov medijskih vsebin v ustvarjanju komunikacijskih (ne)enakosti;
(3) (Ne)enakosti v tokovih novic in vloga Tanjuga.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo imel posledice za razvoj znanosti oziroma stroke s šestih vidikov:
TEORETSKA IN EMPIRIČNA IZVIRNOST
Na presečišču komunikacijskih, medijskih in novinarskih študij ter zgodovine projekt prinaša nova spoznanja na področje političnih ved, saj s teoretskih in empiričnim raziskovanjem izvirno utemeljuje koncept komunikacijske neenakosti ter z njim pojasnjuje vlogo novinarstva in množičnih medijev v dezintegracijo SFRJ.
METODOLOŠKA INOVATIVNOST
Projekt prinaša inovativen metodološki dizajn, saj konvencionalne raziskovalne metode, kot so polstrukturirani intervjuji, analiza besedil in analizo dokumentov, dopolnjuje z osebnimi zgodovinami z novinarji, uredniki in člani občinstva.
RAZVOJ RAZISKOVALNIH KOMPETENC MLADIH ZNANSTVENIKOV IN ŠTUDENTOV
Med člani skupine je vrsta mladih znanstvenikov, ki bodo prevzeli odgovornosti v okviru projekta, hkrati pa bodo angažirani mladi podoktorski raziskovalci, ko bo projekt zaživel. Poleg tega bodo pri zbiranju podatkov bodo sodelovali študenti programa Novinarstvo (v okviru predmeta Zgodovina novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani) pod mentorstvom članov projektne skupine.
MEDNARODNI ZNAČAJ PROJEKTA
Med potekom projekta bomo vzpostavili sodelovanje z raziskovalci iz nekdanjih jugoslovanskih republik – poleg sklenjenega dogovora o sodelovanju z raziskovalci s Fakultete za politične vede Univerze v Beogradu si bomo prizadevali sodelovati tudi z raziskovalnimi institucijami na Hrvaškem, primarno Univerzo v Zagrebu. Zaključki projekta bodo predstavljeni v mednarodnih publikacijah, konferencah ter univerzah v Beogradu in Zagrebu.
DISEMINACIJA REZULTATOV ZNANSTVENEGA DELA MED RAZLIČNIMI DELEŽNIKI
Poleg predstavitev rezultatov projekta na mednarodnih konferencah in z znanstvenimi članki, bomo rezultate predstavili še na štiri načine: (1) z objavo monografije ali tematske številke priznane mednarodne založbe (domača in mednarodna znanstvena javnost), (2) z organizacijo mednarodne znanstvene konference v Sloveniji ali v tujini (domača in mednarodna znanstvena in strokovna javnost), (3) z organizacijo delavnic za različne poklicne skupine v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije (DNS) ter v Beogradu, Zagrebu in Bruslju (različne strokovne in poklicne javnosti v Sloveniji in tujini), (4) posebnim spletnim mestom projekta z namenom doseganja širše javnosti.
JAVNI DOSTOP ZBRANIH PODATKOV
Vsi podatki, pridobljeni v okviru projekta, bodo javno dostopni v Arhivu družboslovnih podatkov (ADP) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Pomen za razvoj Slovenije
The project will have implications for the development of science and scientific field from six perspectives:
THEORETICAL AND EMPIRICAL ORIGINALITY
At the intersection of communication, media and journalism studies as well as history the project brings original theoretical development and empirical findings to the field of political sciences by establishing the concept of communication inequality and adopting it in explaining the role of journalism and mass media in the process of disintegration of SFRY.
METHODOLOGICAL INNOVATION
The project brings innovative methodological design by complementing conventional research methods, such as semi-structured interviews, content analysis and document analysis, with the method of personal histories of journalists, editors and audience members from the SFRY era.
DEVELOPMENT OF RESEARCH COMPETENCES OF YOUNG SCHOLARS AND STUDENTS
The list of project team members includes already young scholars who will take on responsibilities within the project, while others will be hired as postdoctoral research fellows as the project will be set up. In addition, in the collection of research data an active part will be taken by Journalism Programme students (within the course Journalism History at Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana) under the supervision of project team members.
INTERNATIONAL CHARACTER OF THE PROJECT
During the course of the project, the team will establish cooperation with relevant researchers from the republics of former SFRY - in addition to already expressed intent to cooperate from the Faculty of Political Sciences, University of Belgrade, the team will seek opportunity to engage with scholars from Croatian research institutions, particularly the University of Zagreb. Further, the main findings of the project will be presented in international journals and other publications, international conferences, as well as lectures and workshops in Ljubljana, Belgrade, Zagreb and Brussels.
DISSEMINATION OF RESULTS OF SCIENTIFIC WORK AIMED AT VARIOUS STAKEHOLDERS
Four special outputs of research findings are envisioned aimed at various stakeholders: (1) publication of an edited volume or monograph with renowned international publisher (aimed at Slovenian and international scientific community), (2) organisation of an international scientific conference in Slovenia or abroad (aimed at Slovenian and international scientific, expert and professional communities), (3) workshops in cooperation with Slovenian Association of Journalists (DNS) in Ljubljana and in Brussels as well as lectures in Belgrade and Zagreb (aimed at various professional and expert groups in Slovenia and abroad), and (4) setting up the project website and social media presence for popularizing the research findings (aimed at the broad public)
PUBLIC ACCESS TO RESEARCH DATA
All the data collected during the research project will be made publicly available in the Social Science Data Archives (ADP) at the Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
