Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

E-znanje za duševno zdravje: razvoj, implementacija in evalvacija spletnih intervencij za preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S260  Družboslovje  Psihologija 

Koda Veda Področje
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
preprečevanje samomora, spletne intervencije, evalvacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31774  dr. Klen Čopič Pucihar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2023  147 
2.  32135  dr. Diego De Leo  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2023  438 
3.  51190  Mojca Dolinar    Tehnični sodelavec  2019 - 2023 
4.  53697  Vanja Gomboc  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2021  77 
5.  24897  dr. Matjaž Kljun  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2023  172 
6.  53208  Nina Krohne  Psihologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  69 
7.  54851  Jar Žiga Marušič  Psihologija  Raziskovalec  2021 - 2023 
8.  34313  dr. Tina Podlogar  Psihiatrija  Raziskovalec  2019 - 2023  133 
9.  28757  dr. Vita Poštuvan  Psihologija  Vodja  2019 - 2023  528 
10.  22821  dr. Saška Roškar  Psihiatrija  Raziskovalec  2019 - 2023  361 
11.  29738  mag. Alenka Tančič Grum  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2023  190 
12.  23555  dr. Jernej Vičič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2023  190 
13.  36480  dr. Nuša Zadravec Šedivy  Psihologija  Raziskovalec  2019 - 2020  100 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1669  Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič  Koper  1810014007  10.783 
2.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  18.509 
Povzetek
V svetovnem merilu samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj je 14. najpogostejši vzrok umrljivosti, kar predstavlja 1,5 % vseh smrti (Mann, Haas, Mehlum in Phillips, 2005; O’Connor in Nock, 2014). Slovenija spada med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene (Marušič in Zorko, 2004; Roškar, Zorko in Podlesek, 2015). Povprečni količnik samomora v Sloveniji je med leti 2003-2017 znašal 22,21/100 000, kar je enkrat več kot povprečje držav Evropske unije (NIJZ, 2018). V zadnjih dveh desetletjih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji upadla približno za 30 % (Roškar, Zorko in Podlesek, 2015), kar nakazuje na nujnost nadaljevanja izvajanja in razvijanja novih oblik preventivnih programov.   Preprečevanje samomorilnega vedenja mora nujno potekati na različnih nivojih ter zajemati različne ciljne populacije in pristope. Ključnega pomena je povezovanje strokovnjakov in laične javnosti, krepitev ozaveščenosti in znanja o duševnem zdravju ter odzivanju v primeru samomorilnega vedenja (van der Feltz-Cornelis idr., 2011). Omenjeno povečuje zaznavo lastne učinkovitosti in veščin za nudenje pomoči ogroženi osebi in zmanjšuje stigmo (Jorm idr., 2000; 2006).   Slabost običajnih usposabljanj, ki potekajo v živo, je predvsem pomanjkanje časa ali sredstev za udeležbo. Nove tehnologije presegajo slabosti klasičnih načinov usposabljanja in predstavljajo njihovo pomembno alternativo. V nekaterih drugih državah so za različne ciljne skupine že uspešno implementirali spletne platforme za izboljšanje ozaveščenosti o duševnem zdravju in preprečevanju samomora,  v Sloveniji pa se usposabljanja še vedno izvajajo na tradicionalne načine, zato jih je potrebno nadgraditi in slediti modernim smernicam.   Namen projekta je razviti, implementirati in evalvirati za slovenski prostor inovativne in prilagojene kvalitetne interaktivne spletne vsebine za ustrezno prepoznavo samomorilnega vedenja in ukrepanje ob tem. Razvili bomo spletno platformo usposabljanja za krepitev znanja in veščin preprečevanja samomorilnega vedenja v slovenskem jeziku, evalvirali njeno izvedljivost, uporabnost in učinkovitost glede na klasične programe ozaveščanja.   Platforma bo razvita za splošno javnost in različne strokovne javnosti, ki se srečujejo z ranljivimi skupinami prebivalstva (t. i. vratarji sistema). Z vključitvijo splošne javnosti bomo na eni strani zajeli veliko množico ljudi, ne glede na stopnjo njihove ogroženosti, po drugi strani pa se bomo z vključitvijo strokovnjakov usmerili tudi na posameznike, ranljive za samomorilno vedenje. Cilj je opolnomočiti predvsem tiste strokovnjake, ki se pri svojem delu ne ukvarjajo z duševnim zdravjem na specializiran način.   Vsebina platforme se bo nanašala na ozaveščanje o samomoru (epidemiologija, znanje o znakih samomorilnega vedenja, dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih) ter na kompetence odzivanja (kaj in kako narediti v primeru, če se soočimo s samomorilno ogroženim posameznikom). Posamezne vsebine bodo predstavljene v predvidoma 10 izobraževalnih modulih, glede na to, kateri ciljni skupini bo modul namenjen – moduli, namenjeni splošni javnosti, bodo vsebovali bolj osnovne informacije, moduli za strokovnjake pa bolj poglobljene. Pri oblikovanju modulov bomo sledili načelom, da mora biti uporaba programa uporabniku prijazna, vsebine pa enostavno in hitro dostopne. Vsebine modula bodo prilagojene posamezniku, glede na informacije, ki jih bo uporabnik podal ob vstopu v program.   Za učinkovito evalvacijo, preverjanje učinkovitosti in uporabnosti spletne platforme bomo uporabili tako kvantitativne kot kvalitativne metode zbiranja podatkov. S kvalitativnimi metodami (vprašalniki, lestvice) bomo preverjali uporabnost platforme, pismenost uporabnikov o duševnem zdravju, njihovo poznavanje dejstev o samomoru in stališča do iskanja pomoči ter stigmo do samomora. Kvantitativne metode (intervju) bomo uporabili z namenom pridobivanja mnenj uporabnikov o njihovi izkušnji s spletnim programom.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo vključena med dejavnosti Slovenskega centra za raziskovanje samomora (SCRS) in bo nudila priložnost za pridobivanje izvirnih rezultatov in spoznanj. Ta bodo predstavljala pomemben doprinos na področju raziskovanja samomora v Sloveniji in tudi na mednarodnem nivoju, kjer so spletne intervencije in programi že uveljavljeni. Pridobljeni podatki bodo omogočili vpogled v uporabnost in primernost spletnih intervencij na tem področju za različne ciljne skupine.    Spletna platforma predstavlja razširitev ponudbe že obstoječih intervencij na tem področju ter omogoča nov način interakcije med uporabniki iz različnih ciljnih skupin, kar predstavlja pomembno priložnost za povezovanje različnih javnosti, ki prihajajo v stik s samomorilno ogroženimi posamezniki. S tem bo program sledil smernicam multidisciplinarnosti in večnivojskih intervencij, ki so ključnega pomena za preprečevanje samomorilnega vedenja. Omenjeno predstavlja pomemben doprinos k znanstvenemu in strokovnemu razvoju na tem področju.   Z vključitvijo splošne javnosti in različnih strokovnih javnosti bo projekt sledil tudi načelom univerzalne in selektivne preventive. Spletna platforma bo tako na eni strani zajela veliko množico ljudi, ne glede na stopnjo ogroženosti, po drugi strani pa se bomo preko vključevanja strokovnjakov osredotočili na posameznike, ki so še posebej ranljivi za samomorilno vedenje. Spletna platforma bo omogočala širjenje znanja in ozaveščenosti o samomorilnem vedenju preko različnih javnosti, vsebine programa pa bodo pripomogle k opolnomočenju posameznikov za ukrepanje v primeru stika s samomorilno ogroženim posameznikom. Raziskava bo tako predstavljala pomemben doprinos k znanosti in stroki, saj bo program ponujal specifična znanja in kompetence, pomembne za prepoznavanje in naslavljanje samomorilnega vedenja ter omogočal dostop do teh znanj širši množici. Spletna platforma torej predstavlja pomemben in izviren način širjenja programov ozaveščanja in pomoči tudi v manj razvite slovenske regije in v območja, kjer so tovrstne storitve težje dostopne ali pomanjkljive, saj lahko do vsebin dostopajo tudi od doma, iz službe ali šole.   Študija naslavlja tudi specifične cilje na področju preprečevanja samomora, ki jih opredeljuje Resolucija nacionalnega programa o duševnem zdravju (RNPDZ), sprejeta leta 2018. Ti cilji so: Dvig ozavesˇcˇenosti in pismenosti na podrocˇju dusˇevnega zdravja, s poudarkom na samomoru Zgodnja identifikacija ogrozˇenih oseb Zagotavljanje dostopnosti do pomocˇi in obravnave samomorilno ogrozˇenim osebam  Eden izmed pomembnih strateških ciljev iz RNPDZ je tudi v obdobju naslednjih 10 let zmanjšati samomorilni količnik za 15% v Sloveniji. Rezultati naše študije bodo imeli posreden in neposreden vpliv na duševno zdravje posameznih skupin in celotne družbe, za kar si želimo, da bo posledično prispevalo tudi k zmanjšanju količnika samomora in s tem k uresničitvi strateškega cilja RNPDZ.
Pomen za razvoj Slovenije
The research will be included in the activities of the Slovenian Center for Suicide Research (SCRS) and will provide an opportunity to obtain original results and findings. This will be an important contribution in the field of suicide research in Slovenia and internationally, where online interventions and programs are already in place. Acquired data will provide insight into the usability and suitability of online intervention in this field for different target groups.   The online platform represents an advancement to the offer of already existing interventions in this field and provides a new way of interaction between users from different target groups, which is an important opportunity to connect various public, coming in contact with individuals at risk of suicide. With this, the program will follow the guidelines of multidisciplinarity and multi-level interventions that are crucial for preventing suicidal behavior. This represents an important contribution to scientific and professional development in this field. By involving the general public and various professional audiences, the project will follow the principles of universal and selective prevention. On the one hand, the online platform will capture a large number of people, regardless of the level of danger, and, on the other hand, through the involvement of experts, we will focus on individuals who are particularly vulnerable to suicidal behavior. The online platform will enable the dissemination of knowledge and awareness of suicidal behavior through various audiences, and the content of the program will help empower individuals to act in the event of contact with a suicidally deprived person. The research will thus represent an important contribution to science and the profession, as the program will offer specific skills and competences, important for identifying and addressing suicidal behavior, and enabling access to these skills to the wider public. Therefore, the online platform represents an important and original way of disseminating awareness and prevention programs to less developed regions and to areas where such services are more difficult to access or lacking. The study also addresses specific goals in the field of prevention of suicide, defined by the Resolution of the National Program on Mental Health (RNPDZ), adopted in 2018. These objectives are: · Raising awareness and literacy in the field of mental health, focusing on suicide · Early identification of people at risk · Providing access to assistance and treatment to the individuals at risk   One of the important strategic objectives of the RNPDZ is to reduce the suicide coefficient by 15% in Slovenia over the next 10 years. The results of our study will have a direct and direct impact on the mental health of individual groups and society as a whole, with which we want to contribute to reducing the suicide rate and thus to achieve the strategic goal of RNPDZ.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno