Projekti / Programi
Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stoletje)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Zgodovina podeželja, integrirana kmečka ekonomija, Slovenija, Avstrija, jugovzhodna Evropa
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Tradicionalno prevladujoče zgodovinopisje kmete, ki so dolgo časa sestavljali veliko večino prebivalstva, pretežno vidi kot pasivne akterje, skoraj kot lutke na prizorišču zgodovine, čigar niti se vlečejo od drugod. Pod vprašaj postavljamo prevladujočo predpostavko, da je kmet stremel izključno k preživetju, in dokazujemo, da kmet izkazuje podjetnost in sposobnost sooblikovanja zgodovine, ki se posledično kaže v bistveno kompleksnejši in zanimivejši podobi. Če ne razumemo kmečke družbe in ekonomije in kmetu ne priznavamo nobene vloge, ne moremo zares razumeti zgodovine nobenega naroda.
V zadnjem desetletju je v Evropi vzniknil prenovljen in posodobljen interes za to področje, ki odmeva tudi v Sloveniji. V sedanjem raziskovanju zgodovine podeželja je opaziti premik težišča od strukturnih vidikov k dinamičnosti podeželja ter poudarjeno težnjo h komparativnosti. Izrazita značilnost v zgodovini slovenskega podeželja je kmečko udejstvovanje v neagrarnih panogah. Kot osrednji problem zaznavamo prevladujočo tezo o pasivnosti kmečke pozicije, ki izpostavlja le težnjo po preživetju, hkrati pa navaja množico dejavnosti izven kmečkega gospodarjenja, pri čemer ne povezuje teh dveh strani meseca. Gre za protislovje na konceptualni ravni, ki ga je mogoče preseči le s celostnim pristopom, ki kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih in neagrarnih dejavnosti. Tako prenovljeni pogled razkriva to, kar smo poimenovali »integrirana kmečka ekonomija« (IKE).
Koncept IKE pomeni reinterpretacijo slovenske historične empirije v dialogu z drugimi zgodovinopisji. Kot namensko orodje za primerjavo smo sestavili seznam dejavnosti, ki so prinašale povečanje in diferenciacijo dohodkov. Opredelitev IKE poteka že pet let, največ v sklopu prvega projekta »Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi (16.–19. st.)«. Izvedli smo prvo primerjavo z drugimi koncepti v mednarodnem zgodovinopisju, opravili temeljit pregled empiričnih dokazov o obstoju kmečkega integriranja dohodkov v zahodni in osrednji Sloveniji ter primerjavo s študijami primera iz severne in srednje Italije, Skandinavije in Japonske, s čimer smo dokazali, da je koncept IKE uporaben v različnih regijah in obdobjih. IKE je novo konceptualno orodje, ki prinaša novo razumevanje delovanja kmečke ekonomije, družbe, dela ter vloge kmečkega prebivalstva v slovenski in v evropski zgodovini. Prinaša novo metodologijo, ki omogoča primerljivost kmečkih ekonomij skozi prostor in čas. IKE smo predstavili smo na številnih mednarodnih konferencah, kjer je požel precejšen interes in odobravanje.
Naša namera s projektom Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stol.) je dodatno opredeliti IKE in mednarodni zgodovinski debati ponuditi še izboljšano teoretsko in primerjalno orodje. V ta namen se z odprtimi vprašanji spoprijemamo tako, da si zastavljamo sledeče cilje:
1. Opredeliti merilo opazovane stvarnosti, ki izkazuje značilnosti IKE: npr. gospodinjstvo, skupnost, dežela.
2. Poglobiti teoretično primerjavo med IKE in drugimi koncepti: npr. kmečka družinska ekonomija, Čajanov; protoindustrializacija, Mendels; ekonomika kamene dobe, Sahlins; pluriaktivnost; prizadevnost, de Vries.
3. Izostriti razumevanje razmerja med IKE in ekonomsko rastjo, razvojem ter krizo.
4. Razširiti empirično-primerjalni pristop s študijami primera iz več dežel in obdobij: vzhodna Slovenija, severne in južne sosednje dežele; socialistično obdobje.
Raziskovanje bo potekalo v obliki timskega dela slovenskih raziskovalcev in tujih svetovalcev, ki smo že preverjeno uspešno sodelovali pri preteklem projektu in izdelavi njegovih rezultatov. To predstavlja najboljše jamstvo za izvedljivost predlaganega projekta. Njegov takojšen zagon pa zagotavlja dejstvo, da sta bila že sprejeta naša predloga panelov na temo IKE na konferencah AIESEE in Rural History leta 2019.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi novega razumevanja kmečke ekonomije in družbe ter njune vloge v zgodovini, ki ga prinaša, bo poglobljeni in izostreni koncept integrirane kmečke ekonomije (IKE) pripomogel k prevrednotenju obstoječih zgodovinskih interpretacij socialnih in ekonomskih procesov na podeželju in tudi onkraj samega podeželja.
Zato se pomen rezultatov projekta ne omejuje na slovensko nacionalno raven, temveč je potencialno evropskih in tudi svetovnih razsežnosti (kar je že dokazano z uspešnim apliciranjem koncepta IKE na italijansko, švedsko in japonsko zgodovinsko stvarnost).
Rezultati projekta so poleg tega pomembni za razvoj zgodovine podeželja in ekonomske zgodovine z metodološkega vidika, saj projekt ponuja nov konceptualni pristop in predvideva sistematično uporabo primerjalnega pristopa.
Njegova osredotočenost na osrednjo in jugovzhodno Evropo, v povezavi z že pridobljenimi rezultati na različnih območjih zahodne (južne in severne) Evrope in zahvaljujoč primerjalnemu pristopu, bo projektu omogočila doprinesti pomemben prispevek k vključitvi manj znanih in proučevanih območij Evrope v skupen evropski okvir. Šibka vključenost srednje in predvsem vzhodnejših regij v evropsko zgodovino je namreč še vedno občuten problem in šibkost. evropskega zgodovinopisja.
Poleg navedenega je to po vsej verjetnosti prvi primer, da slovensko zgodovinopisje razvije inovativen koncept, ki se uveljavi v mednarodni znanstveni debati.
Pomen za razvoj Slovenije
Since it brings a new understanding of the peasant economy and society, as well as of their role in history, the deepened and sharpened Integrated peasant economy (IPE) concept will contribute to the re-valuation of existing historical interpretations of social and economic processes in rural history, and also beyond the countryside.
Therefore, the relevance of the project results is not limited to the Slovenien national level, but is potentially of a European and also global dimension (which has already been proven by the successful application of the IPE concept to the Italian, Swedish and Japanese historical realities).
The project results are moreover relevant to the development of rural history and economic history from a methodological point of view, since the project offers a new conceptual approach and foresees the sistematic use of the comparative approach.
Its focus on central and south-eastern Europe, connected with the already gained results on different areas of western (southern and northern) Europe and thanks to its comparative approach, will enable the project to bring an important contribution to the inclusion of lesser known and studied areas of Europe into a common European framework. The weak involvement of the central and especially eastern regions in European history is in fact still a significant problem and a weakness of European historiography.
In addition, this is probably the first case in which Slovene historiography develops an innovative concept, which is gaining recognition in the international scientific debate.
