Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Postimperialne tranzicije in transformacije iz lokalne perspektive: slovenska mejna območja med dvojno monarhijo in nacionalnimi državami (1918-1923)

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
1918, tranzicija, transformacija, mejna območja, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, nacionalizem, etničnost, nacionalne države, nasilje, medvojna doba, WWI
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  38892  Neja Blaj Hribar  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  55 
2.  24282  dr. Filip Čuček  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2023  176 
3.  52721  dr. Laszlo Goncz  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2023  513 
4.  28155  dr. Petra Kavrečič Božeglav  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2023  160 
5.  24476  dr. Katarina Keber  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  195 
6.  28529  dr. Jernej Kosi  Zgodovinopisje  Vodja  2019 - 2023  184 
7.  18129  dr. Attila Kovacs  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2023  571 
8.  38266  dr. Daša Ličen  Antropologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  144 
9.  31243  dr. Peter Mikša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2023  717 
10.  19632  dr. Andrej Rahten  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2023  572 
11.  21848  dr. Rok Stergar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2023  337 
12.  10673  dr. Andrej Studen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2021  472 
13.  11698  dr. Petra Svoljšak  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  582 
14.  21670  dr. Marko Zajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2023  347 
15.  33080  dr. Žiga Zwitter  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2021  189 
16.  24920  dr. Tanja Žigon  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  446 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.910 
2.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  6.083 
3.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.561 
4.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  63.150 
5.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  9.984 
Povzetek
Pri raziskovanju propada Avstro-Ogrske in nastanku novega, post-imperialnega političnega in institucionalnega reda na današnjem slovenskem ozemlju, so se zgodovinarji doslej pretežno osredotočali bodisi na diplomatsko zgodovino bodisi na politično tranzicijo, do katere je prišlo v večjih upravnih središčih. Že desetletja dogodki, kot razglasitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in posledično nastajanje avtonomne slovenske politične uprave, ostajajo osrednje referenčne točke zgodovinske naracije. V tem kontekstu je bil določene pozornosti deležen tudi domnevni »boj za narodno osvoboditev« in vzpostavitev »slovenske vladavine« na obmejnih območjih. Tako “nepravična” izguba “slovenskega narodnega ozemlja” na Koroškem (v korist Avstrije) in v Avstrijskem primorju in zahodnem delu Kranjske (v korist Kraljevine Italije), kakor tudi diplomatski in vojaški uspehi po letu 1918 na Spodnjem Štajerskem in v Prekmurju, so bili deležni obravnave in vključeni v ustanovitveno pripoved o pobegu slovenskega naroda iz avstro-ogrske “ječe narodov”. Z osredotočanjem na politične in vojaške dogodke pa so zgodovinarji lahko ponudili zgolj zelo skromno razlago post-imperialne politične tranzicije in družbene preobrazbe, do katere je prišlo na slovenskih mejnih območjih. V znanstveni literature so popolnoma umanjkale vsakodnevne izkušnje navadnih ljudi, ki so živeli v spornih in jezikovno raznolikih obmejnih družbah v treh regijah današnje Slovenije: v Prekmurju, na Štajerskem in na Primorskem. Glavni cilj tega projekta je raziskati, kako so navadni ljudje, ki so živeli v obmejnih skupnostih, doživeli vsiljeno politično tranzicijo in družbeno transformacijo. Osrednja naloga, ki si jo bomo zadali v okviru projekta, je tako raziskati učinke, ki jih je spremenjen mednarodni politični sistem imel na vsakodnevno življenje v lokalnih družbah v slovenskih mejnih območjih po razpadu imperialne režima. V prvi fazi želimo izdelati temeljito raziskane študije primerov izbranih posameznikov ali lokalnih skupnosti. V skladu s tem bodo člani projekta raziskovali področje oziroma problematiko v skladu s svojimi širšimi interesi in specifično specializacijo. V drugi fazi se bodo ugotovitve in zbrani materiali primerjalno analizirali, da bi zagotovili vpogled v skupne značilnosti prehoda in preobrazbe v različnih institucionalnih, družbenih in kulturnih okoljih. Projekt bo združil izkušene znanstvenike s tistimi iz mlajše generacije, v skupnem prizadevanju, da bi zapolnili praznine v obstoječih raziskavah - tako nacionalnih kot mednarodnih -, ki se nagibajo k zanemarjanju kompleksnosti lokalnih kontekstov s pripisovanjem vloge žrtev domnevno pasivnemu lokalnemu prebivalstvu. Predlagana raziskava tako daje glas navadnim ljudem, ki so se morali spopasti s povojno družbeno nestabilnostjo in šibkostjo državnih institucij na lokalni ravni. Poleg tega si bodo člani projekta prizadevali razkriti vlogo „delovanja od spodaj,“ pri čemer se bodo osredotočali na načine, na katere so lokalne družbe same oblikovale ali vsaj poskušale nadzorovati izid post-imperialnih prehodov in transformacij. Cilj te raziskave je tako prispevati k podrobnejšemu in bolj natančnemu razumevanju zgodovinskih pojavov, ki niso imeli zgolj ogromnega vpliva na prihodnjo srednjeevropsko zgodovino 20. stoletja, temveč še zmeraj predstavljajo pomembno točko nesoglasja med nasprotujočimi si nacionalnimi spomini v regiji.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo pogledala onkraj tradicionalne pripovedi slovenskega zgodovinopisja o razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 kot bistvenem emancipacijskem dogodku na dolgi poti slovenskega naroda do dokončne osamosvojitve leta 1991. Namesto da bi vzeli za samoumevne temeljne mite ali politična obča mesta, ki so bila iznajdena v post-imperialnem kontekstu in posledično na problematiko pogledali od zgoraj navzdol, torej na način, ki pogosto rekonstruira stališča elit in daje vtis pasivnosti širše populacije, bosta tranzicija in transformacija raziskana od spodaj navzgor, to je iz perspektive posameznikov in skupnosti, ki so dejansko živele v slovenskih mejnih območjih. V tem smislu bo raziskava pokazala, da so v burnih letih po propad dvojne monarhije navadni ljudje dejansko obdržali zmožnost delovanja. Raziskava bo temeljila na celovitem pregledu različnih zgodovinskih virov, ki doslej še niso bili preučeni pri raziskovanju post-imperialnih kontinuitet in sprememb v slovenskih mejnih območjih: šolske kronike, župnijske kronike, zapisniki občin, poročila krajevnih žandarmerijskih postaj, razni avtobiografski viri, sodni dokumenti, razglednice. Z uporabo mikrozgodovinskih metod in pristopov pri zbiranju in pregledovanju razpoložljivih virov na lokalnem nivoju bomo prispevali k metodološkemu izboljšanju podporočja in prispevali študije, katerih zaključki bi lahko presegali lokalno in nas spodbudili, da ponovno preučimo obstoječe predstave o razpadu Avstro-Ogrske in nastanku držav naslednic. Projekt bo imel učinek na dveh različnih ravneh in z dvema različnima občinstvoma. Z vidika koristi za to področje predlaga raziskovalni projekt nov, niansiran in kompleksen pristop ter izziva obstoječe zgodovinske pripovedi. Namenjen je bistveni izpopolnitvi razumevanja oblik tranzicije in transformacije v različnih lokalnih okoljih v slovenskih mejnih območjih. Projekt bo potekal v času velikega zanimanja mednarodne znanstvene skupnosti za pojave post-imperialnih kontinuitet in poti tranzicij in transformacij v srednji in vzhodni Evropi po letu 1918. Poleg tega je cilj projekta tudi ozaveščanje javnosti in naslavljanje segmentov javnosti. Etnografske miniature, ki jih poskušamo osvetliti in interpretirati, se zdijo izjemno primerne za to, da javnosti poskusimo predstaviti bolj niansirano podobo sporne regionalne in lokalne zgodovine.
Pomen za razvoj Slovenije
The research will look beyond Slovene historiography’s traditional narrative of the break-up of Austria-Hungary in autumn 1918 as an essential emancipatory event in the Slovene nation’s long road to final independence in 1991. Instead of taking for granted foundational myths or political tropes invented in the post-imperial context and consequently applying the top-down perspective which often reconstructs the viewpoint of elites and gives the impression of passiveness on the part of the broader population, the transition and transformation will be researched from the bottom up, that is, from the perspective of individuals and communities actually living in the Slovene borderlands. In this sense, the research will demonstrate that ordinary people retained agency in the tumultuous years following the collapse of the Dual Monarchy. The research will be grounded in a comprehensive survey of various historical sources that so far have not been examined while researching post-imperial continuities and changes in the Slovene borderlands: school chronicles, parish chronicles, minutes of municipalities, reports of local gendarmerie posts, various autobiographical sources, court documents, postcards. By using microhistorical methods and approaches while collecting and examining available sources on a local scale, we will contribute to methodological improvement of the sub-field and provide studies whose implications could transcend the local and prompt us to revisit established notions about the break-up of Austria-Hungary and the establishment of successor states. The project will have an impact at two different levels and with two different audiences. In terms of the benefits for the field, the research project proposes a new, nuanced, and complex approach and challenges established historical narratives. It is designed to contribute a significantly refined understanding of how transition and transformation ensued in various local contexts in the Slovene borderlands. The project will be conducted in a time of considerable interest in the international scholarly community for the phenomena of post-imperial continuity and paths of post-1918 transition and transformation in Central and Eastern Europe. In addition, the project also aims to raise public awareness and to address segments of the public sphere. The ethnographical miniatures we seek to shed light on and interpret therefore seem to be remarkably convenient for an attempt to bring a more nuanced picture of the contested regional and local history closer to the public eye.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno