Projekti / Programi
Na stiku med Alpami in Mediteranom - kontinuiteta in prelomnice
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
arheologija, jugovzhodne Alpe, železna doba, rimska doba, pozna antika, zgodnji srednji vek, poselitev, tranzitne poti, materialna kultura
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Poselitvene študije so vse pogostejša tema arheoloških raziskav in Posočje kot razgibana pokrajina na stičišču alpskega in mediteranskega sveta z bogatimi arheološkimi najdišči predstavlja izjemen potencial za raziskovanje interakcije med človekom in naravo skozi čas. Zaradi specifičnih (ponekod ekstremnih) naravnih pogojev (velika višinska razlika med nižinskimi in višinskimi najdišči ter različne klimatske razmere, težko prehoden teren, velika pogozdenost območja, …) je tudi izziv za preverjanje modernih metod poselitvenih študij (lidar, GIS analize).
Posamezna arheološka najdišča Posočja so bila že predmet obsežnejših znanstvenih študij, ki so prispevala nova spoznanja v širšem prostorskem okviru. Po drugi strani pa nekaj večjih izkopanih sklopov še čaka na obdelavo in objavo, kar je desiderat preučevanja starejših obdobij človeške zgodovine v jugovzhodnoalpskem kontekstu. Prav tako še ni bil celovito analiziran odnos med posameznimi arheološkimi najdišči, njihov razvoj skozi čas in odnos do okoljskih dejavnikov.
Bolj zgoščena poselitev se kaže v manjših kotlinah na stičiščih dolin (Most na Soči, Tolmin, Kobarid in Bovec), po drugi strani pa se je prebivalstvo zlasti v nemirnejših časih zatekalo tudi na bolj umaknjene višje ležeče točke. Poseben fenomen predstavlja izkoriščanje visokogorja, ki je dokumentirano od mezolitika naprej.
V okviru projekta bomo preučili dinamiko razvoja, družbeni strukturi in specifike posoške skupnosti v starejši železni dobi na podlagi analiz podatkov o reprezentativnem grobišču na Mostu na Soči in v odnosu do drugih znanih najdišč iz tega časa in prostora.
Osvetliti želimo pomen Kobarida in svetega mesta na Gradiču ter ugotoviti kronologijo in kontinuiteto naselbine, vlogo svetišča, naravo kulta in razvoj rituala. Preverili bomo predpostavko o kultu lokalnega pomena v starejši železni dobi (od konca starejše železne dobe dalje), ki preide v nadregionalno versko središče v 1. st. pr. n. št. ter se v cesarskem obdobju znova temeljito preoblikuje in omeji na lokalno skupnost.
Analizirali bomo spremembe v poselitveni strukturi na začetku pozne antike ter preučili ožjo okolico Tonovcovega gradu pri Kobaridu z namenom lociranja ostankov gospodarskih dejavnosti, ki so se po predvidevanjih odvijale izven obzidja naselja. Odkriti bomo poskušali tudi pripadajočo nekropolo, ki še ni znana. Prav tako bomo preučili odnos med regionalnim verskim in upravnim središčem na Tonovcovem gradu in perifernimi naselbinami. Natančnejše bomo raziskali še zgodnjesrednjeveške ostanke in poskušali orisati poselitveno sliko Posočja v poantičnem času.
Posebna pozornost bo namenjena človekovi prisotnosti v visokogorju, gospodarskim razlogom in prilagoditvi človeka na ekstremne življenjske okoliščine. Visokogorska najdišča od bronaste dobe dalje lahko povezujemo s prvimi oblikami transhumance, a prehod v pravo planšarsko gospodarstvo še ni jasen. Ugotoviti želimo tudi vlogo rudarjenja v paleoekonomiji.
Za odkrivanje novih najdišč in arheoloških sledi uporabe prostora v preteklosti bomo uporabili podatke daljinskega zaznavanja (lidar) in metode geofizikalnih prospekcij. Prostorske analize bomo izvajali v GIS okolju. Z novimi in kvalitetnejšimi podatki bomo obogatili in nadgradili prosto dostopni spletni zbirki arheoloških najdišč. V projekt bo vključeno tudi praktično usposabljanje mladih kadrov za terenske raziskave. Z objavo znanstvene monografije o kultnem mestu na Gradiču pri Kobaridu in drugih rezultatov projekta v znanstvenem tisku želimo zmanjšati zaostanek v publiciranju arheoloških raziskav s tega območja.
S projektom bo bistveno izboljšano poznavanje poselitve Posočja od prve prisotnosti človeka do naselitve zgodnjega srednjega veka, kar bo pripomoglo k večji prepoznavnosti te regije v znanstveni sferi.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je temeljnega pomena za poznavanje poselitvenih procesov in kulturnih povezav med jugovzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v starejših obdobjih zgodovine, od starejše železne dobe do srednjega veka. Izbran študijski primer Zgornjega Posočja na stiku različnih regij predstavlja z raznovrstnimi arheološkimi najdišči in naravnimi pogoji velik potencial za diahrono preučevanje poselitvenih procesov in sprememb v tem prostoru. Raziskava bo prispevala boljši uvid v kontinuiteto posameznih poselitvenih jeder in kulturno kronološke prelomnice ter družbeno strukturo nekdanjih prebivalcev. Odprla bo nove poglede na gospodarske osnove in strategije preživetja. Z uporabo modernih metod arheološke topografije (lidar, geofizikalne meritve, analize GIS) bo z novimi podatki dopolnila razumevanje uporabe prostora. Predvidene objave (znanstvena monografija o kultnem mestu na Gradiču pri Kobaridu, izsledki raziskav v visokogorju in druge tematske študije) bodo zmanjšale zaostanek v publiciranju arheoloških raziskav v tej regiji in obogatile razumevanje vloge Posočja na stiku mediteranskih in srednjeevropskih kultur ter pomena tranzitnih poti. Novi in izboljšani arheološki podatki bodo vneseni v podatkovne zbirke, ki so prosto dostopne na spletu za nadaljnje raziskave. Dognanja in praktična znanja pa bodo vključena tudi v izobraževalne vsebine.
Pomen za razvoj Slovenije
The research is of fundamental importance for the knowledge of settlement processes and cultural connections between South-eastern Alps and northern Adriatic regions in the time-span from the Early Iron Age up to the Middle Ages. The area that is selected as a case study is upper Posočje region with the geographic position at the contact of different regions. Diverse archaeological sites and natural conditions present a great potential for diachronic study of settlement processes and changes in the area. The research will contribute a better insight into the continuity of individual settlement cores, cultural and chronological turning points, and into the social structure of the then inhabitants. It will open new views on economic basis and subsistence strategies. New data obtained by using modern methods of archaeological topography (lidar, geophysical measurements, GIS analysis) will supplement the understanding of the use of space and past landscape. The planned publications (the scientific monograph on the cult place at Gradič near Kobarid, the findings of research in highlands and other thematic studies) will reduce the lag in the publication of archaeological research in this region and enrich the understanding of the role of the Posočje region and its connections with Mediterranean and Central European cultures, and also significance of transit routes. New and improved archaeological data will be include into open accessible web databases and available for further research. Findings and practical trainings will also be incorporated in educational contents.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
