Projekti / Programi
Izdelava standardiziranega testa sposobnosti razumevanja stavkov pri odraslih v slovenskem jeziku
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
razumevanje stavkov, čas branja, psiholingvistika, skladenjska kompleksnost
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
14.072 |
Povzetek
Razumeti stavek, kot je na primer "Janez je včeraj dal knjigo Mariji", je zapleten kognitivni pojav, ki poteka tako zavedno kot tudi nezavedno ter vključuje usklajevanje različnih miselnih procesov v možganih rojenega govorca, ki delujejo na ravneh, ki ustrezajo tradicionalni delitvi jezikoslovja na fonetiko, fonologijo, slovar, skladnjo, semantiko in pragmatiko. Sodobne teorije jezika, ki jih lahko štejemo pod kognitivne znanosti, priznavajo primat skladnje v tem sistemu. Če razmišljamo iz vidika delovanja možganov, pa nas zanima, kako možgani dejansko ugotovijo oziroma izračunajo nameravani stavčni pomen na osnovi njegove skladenjske strukture. Večina sodobnih psiholingvističnih teorij v tem procesu temeljno vlogo pripisuje *delovnemu spominu*, oz. kognitivnemu sistemu, ki omogoča začasno shranjevanje in upravljanje z informacijami v realnem času.
Hkrati je v zadnjem času v teoretičnem in eksperimentalnem jezikoslovju in psiholingvistiki opaziti povečanje uporabe podatkovnih baz in korpusov spontanega jezikovnega gradiva, ki je opremljeno tudi s podatki o jezikovni sposobnosti dejanskih govorcev. Umerjanje jezikovnih sposobnosti pri razumevanju stavkov z namenom omogočanja primerljivosti meritev zagotavlja pomembne in pogosto nujne informacije. Brez teh informacij ne bi mogli razumeti mnogih vidikov jezikovne rabe v običajnih in posebnih okoliščinah, pri čemer pod posebne okoliščine štejemo i) usvajanje jezika pri otrocih, ii) večjezičnost in usvajanje drugega ter nadaljnjih jezikov, iii) spreminjanje jezikovne rabe glede na različna starostna obdobja, in iv) jezikovne motnje, kot so afazije, agramatizem in specifične jezikovne motnje.
Trenutno ne obstaja primerljiva podatkovna baza jezikovnih sposobnosti slovenskih odraslih, saj nobena ne upošteva dejavnika govornega delovnega spomina. Cilj predlagane raziskave je razviti zanesljiv standardiziran test razumevanja stavkov v realnem času pri slovensko govorečih odraslih, ki bi vseboval tudi meritve govornega delovnega spomina. To bi dosegli s/z 1) podatki o uspešnosti pri testu, sestavljenem iz vnaprej premišljeno izbranih stavčnih struktur, ki bi ga uporabili na večjem številu sodelujočih iz različnih starostnih skupinah od otroštva do starosti; 2) analizo tako nastalega korpusa podatkov z modernimi statističnimi metodami; 3) preveritvijo rezultatov z uporabo modernih postopkov za preverjanje, kot so ponovno testiranje, notranje meritve zanesljivosti in konsistentnosti med skupinami ter ocenjevalci; in 4) izdelavo standardiziranega sistema točkovanja, ki bi odražal različne ravni uspešnosti pri vsaki od stavčnih struktur in ki bi v prihodnosti lahko služil kot osnova za primerjanje z drugimi testi. Posebno pozornost bomo namenili kvaliteti psihometričnih lastnosti testa vključno z zanesljivostjo in natančnostjo.
Predlagani test bo torej prvi v Sloveniji in bo raziskovanje razumevanja stavkov v slovenščini postavil ob bok mednarodnim raziskavam na področju eksperimentalnega jezikoslovja in psiholingvistike – hkrati pa bo omogočil nadaljnje primerjalne študije različnih populacij slovenskih govorcev glede na njihovo sposobnost razumevanja stavkov.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani standardizirani test bo prvič zagotovil ključna merila jezikovne sposobnosti pri nevrotipičnih odraslih govorcih slovenščine. Rezultati tej raziskave se bodo pri nadaljnjih testiranjih različnih skupin slovensko govorečih udeležencev (na primer otrok, večjezičnih, starejših, pacientov z jezikovnimi patologijami kot so afazija ali pomanjkanje kratkotrajnega spomina) lahko uporabili kot referenčna točka oziroma skala, ki bo pri obravnavi različnih skupin udeležencev omogočila nujno potrebno primerjalno perspektivo. Predlagani standardizirani test prispeva k vse večjemu številu korpusov jezikovnih podatkov v realnem času, ki se uporabljajo v eksperimentalnih in kliničnih raziskavah jezika, ki niso doslej vključevali podatkov od slovenskih govorcev. Naš test lahko uporabimo v znanstvenih raziskavah, na primer pri analizi jezikovne kompleksnosti, ki je posledica procesiranja določene skladenjske strukture (na primer različnih vrst oziralnih odvisnikov); to vedenje pa nam omogoča vpogled v proces razčlenjevanja in razumevanja stavkov. Ne nazadnje pa bo možnost primerjanja skupin pomagala pri klinični (na primer pri razvoju boljših orodij za diagnosticiranje jezikovnih motenj) in izobraževalni praksi (na primer pri preverjanju znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika). Primerjalna perspektiva bo na novo osvetlila nekatera stara jezikoslovna in filozofska vprašanja: kako otrok usvoji materni jezik; kako delujejo večjezični možgani; kako se jezikovna percepcija spreminja v času. Navedeno je tudi v skladu s prednostnimi nalogami in ukrepi, ki so bili predlagani v osnutku nove nacionalne jezikovne politike za obdobje 2019-2023, še posebej dela osnutka, ki se nanaša na razvijanje in izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti govork in govorcev slovenščine (tudi govorcev s posebnimi potrebami) in njihovo usposabljanje za učinkovito sporazumevanje, razvoj celovite jezikovne infrastrukture in uporabo jezikovnih tehnologij za namene jezikovne izobrazbe.
Pomen za razvoj Slovenije
The proposed research is expected to provide a wealth of novel data concerning real-time sentence comprehension that can be used for many scientific and practical purposes. First and foremost, our standardized test will provide important benchmarks of linguistic performance associated with a neurotypical adult population, which can then be used to provide relative performance measures in a different groups or populations of non-typical language users including: 1) children acquiring their native language; 2) multilingual speakers; 3) older adults; 4) patients with pathologies such as aphasia or short-term memory deficits. This comparative perspective will shed an important light into understanding the linguistic function and the dynamics of linguistic performance in the respective populations. The proposed standardized test adds to the increasing body of cross-linguistic corpora of real-time data used in experimental and clinical research on language, which so far has not included the data from Slovenian speakers. This test can be used in scientific studies, for instance, for analysis of linguistic complexity associated with processing a particular sentence type (e.g. different types of relative clauses), or for checking models of sentence processing, which is essential for understanding the workings of a human sentence processing mechanism or parser. In the practical perspective, the proposed test will contribute to developing better diagnostic tools for patients with language disturbances. It will also be useful in education, in particular, as concerns assessment of knowledge of Slovenian as a second/foreign language. This also goes in line with the priorities suggested for the new national language policy in Slovenia for the period 2019-2023, especially as concerns developing the speakers' linguistic capacity in normal and special circumstances, developing a comprehensive language infrastructure, and the use of language technologies for the purposes of linguistic education. In a larger perspective, this research contributes to a number of old questions in linguistics and philosophy, e.g. how children learn their native language, how a bilingual mind works, and how perception of language changes over time and/or under influence of various external and/or non-linguistic factors.
