Projekti / Programi
Primerijava učinkovitosti kognitivnega in lingvističnega zdravljenje: vedenjske metode in metode transkranialne magnetne stimulacije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H361 |
Humanistične vede |
Nevrolingvistika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
jezikovne intervencije, kognitivna terapija, rTMS, jezikovne motnje
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
Velika količina raziskav kaže, da sta razumevanje jezika in s tem uspešna komunikacija odvisna od sposobnosti vključevanja informacij iz različnih virov. Nedavne raziskave pri razumevanju jezika poudarjajo pomen kognitivnih mehanizmov - predvsem delovnega spomina in izvršilnih funkcij -, vendar morajo govorci ob tem premostiti vhodne konflikte. Kljub dejstvu, da je uspešna interpretacija stavkov povezana z izvršilnofunkcijskimi veščinami, se terapija izvršilnih funkcij do zdaj ni uporabljala kot sredstvo za posredovanje pri jezikovnih motnjah. Z drugimi besedami, okrevanja jezika se še ni raziskovalo kot posledice kognitivnega izboljševanja. Poleg tega se tradicionalne intervencijske metode osredotočajo izključno na vedenjsko zdravljenje, ki ne izkorišča novo razvite tehnologije, specializirane za krepitev možganske dejavnosti.
Z upoštevanjem zgoraj navedenega je najsplošnejši cilj predlagane študije raziskati osnovne procese, ki vplivajo na okrevanje jezika pri populacijah, ki trpijo bodisi za žariščno okvaro možganov bodisi za nevrodegenerativnimi boleznimi, z osredotočanjem ali na izvršilne funkcije ali na osrednje jezikovne lastnosti in z zagotavljanjem vedenjskega zdravljenja z ali brez neinvazivne stimulacije možganov (npr. ponavljajoča transkranialna magnetna stimulacija možganov - rTMS).
Z nevromodulatornimi orodji lahko neinvazivno moduliramo vzbujanje možganske skorje, po svetu pa se uporabljajo kot orodje za zdravljenje motenj, povezanih z možgansko kapjo, Alzheimerjevo boleznijo,
depresijo, epilepsijo in razvojnimi primanjkljaji (Sokhadze et al., 2014, Dadgar et al., 2016, van den Noort et al., 2015, Wilkinson in Murphy, 2016, Ren et al., 2014). Predlagano primerjalno preskušanje bo postreglo s kvantitativnimi in kvalitativnimi dokazi o tem, ali več ljudem z jezikovnimi pomanjkljivostmi koristi čista jezikovna izboljšava ali kognitivna izboljšava, in o tem, ali zdravljenje z rTMS ponuja znantno izboljšanje jezikovne funkcije v primerjavi s standardnim vedenjskim zdravljenjem.
Izvirnost projekta je med drugim v tem, da (a) bodo učinki zdravljenja prvič preučevani z isto metodologijo pri dveh različnih vrstah pridobljenih komunikacijskih motenj; takih, ki so posledica žariščne okvare možganov (kot je agramatična afazija), in takih, ki so posledica nevrodegenerativnih bolezni (kot sta Alzheimerjeva bolezen in blaga kognitivna motnja); (b) bo prvič zbrano in predstavljeno dokazno gradivo iz slovenščine, ob hkratni uporabi za slovenski kontekst novih metod, kot npr.
neinvazivna stimulacija možganov kot orodje za odpravljanje jezikovnih motenj; (c) bo identificiran optimalni pristop za kar največjo splošnost in čim uspešnejše okrevanje jezika. Rezultati predlagane študije nam bodo pomagali (a) izboljšati naše teoretično razumevanje omenjenih jezikovnih motenj z odkrivanjem procesov in osnovnih mehanizmov, ki podpirajo jezik pri različnih kliničnih populacijah, in (b) izboljšati kakovost življenja posameznikov z jezikovnimi motnjami, saj jim bodo boljši rezultati zdravljenja lajšali ponovno vključevanje v različne družbene situacije in dvignili kakovost vsakodnevnega življenja.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagane raziskave bodo pomembno vplivale na znanost, družbo in gospodarstvo. Na znanstveni ravni bo razumevanje mehanizmov kognitivnega nadzora, na katerih temelji procesiranje jezika, razkrivalo naravo odnosa med jezikom in kognicijo ter stopnjo, do katere se slednja prekrivata pri razumevanju jezika. Čeprav se pogosto dokazuje, da bi lahko bile jezikovne operacije podprte s kognitivnimi mehanizmi, je naše poznavanje načina interakcije med jezikom in kognicijo v jezikovnem razumevanju slabo. Predlagani projekt predstavlja prvo študijo, ki skuša celovito preučiti kognitivne vidike zdravljenja jezikovnih motenj. Projekt bo obogatil zakladnico znanja s področja jezikovnih terapij pri jezikovnih motnjah, ki so posledica žariščnih okvar možganov in nevrodegenerativnih bolezni. Preučevanje netipičnih populacij z jezikovnimi in/ali kognitivnonadzornimi motnjami bo zagotovilo ključne podatke o napovedni moči kognitivnih parametrov za procesiranje jezika na splošno. Poleg tega bo študija prinesla trdne dokaze o tem, ali ima samo vedenjska intervencija enake dolgotrajne učinke kot v kombinaciji z rTMS. Raziskovalci se pogosto ukvarjajo s študijami nevrobioloških učinkov intervencij, ne da bi prej raziskali učinkovitost vedenjskega zdravljenja. Izpostaviti je treba, da ta študija ni usmerjena le v izboljšanje uspešnosti posameznikov in ponovni vzpostavitvi njihovega dostopa do jezikovnih sposobnosti, temveč gre korak naprej in si prizadeva tudi raziskati, ali lahko posamezne terapije spremenijo pot pešanja jezika pri ljudeh z nevrodegeneracijo (Alzheimerjeva bolezen in blaga kognitivna motnja). Kombinacija zgoraj omenjenega (izboljšanje kognitivnih funkcij s stimulacijo možganov) kot sredstva za izboljšanje jezika, skupaj z dejstvom, da bo to prva študija, ki bo zbrala in predstavila dokazno gradivo iz slovenščine, ob hkratni uporabi za slovenski kontekst novih metod, kot je kognitivni trening, kot orodja za odpravljanje jezikovnih motenj, kaže edinstveni prispevek predlagane študije na več znanstvenih področjih, kot so nevrolingvistika, nevroznanost in logopedija.
Poleg svoje ozke znanstvene vrednosti je prispevek projekta tudi v tem, da bo več podiplomskim študentom omogočil, da bodo pridobili raziskovalne izkušnje, in tako vzpostavil središče za jezikovno napredne psiho-/nevrolingvistične raziskave v Sloveniji. To bo spodbudilo zanimanje študentov za ta področja in bodoče generacije usposobilo v radovedne in kritične znanstvenike. Glede na to, da je nevrolingvistika novo raziskovalno področje ne samo za Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje na Univerzi v Ljubljani, temveč tudi za Slovenijo nasplošno, močno upamo, da bo takšen projekt povečal zanimanje študentov za nevrolingvistiko, kognitivno znanost, nevroznanost in empirične raziskave jezika, ki ga te discipline ponujajo.
Pomen za razvoj Slovenije
The proposed research will have significant impact on science, the society and the economy. At the scientific level, understanding the mechanisms of cognitive control that underlie language processing will highlight the relationship between language and cognition, and the degree to which they overlap in language comprehension. While it is generally argued that language computations are potentially supported by cognitive mechanisms, our knowledge with respect to how language and cognition interact in comprehension is sparse. This is the first study that attempts to investigate cognitive aspects of linguistic treatment in a comprehensive way. The project will contribute to the literature studying language treatment in language disorders resulting from focal brain damage and neurodegenerative diseases. Examining non-typical populations with language and/or cognitive control deficits will offer key evidence on the predictive power of cognitive parameters to language processing in general. Furthermore, this study will provide compelling evidence on whether behavioral intervention alone has the same long-lasting effects as when combined with rTMS. Researchers often embark on studies of the neurobiological impact of interventions without first investigating the effectiveness of the behavioral treatment. Importantly, the present study does not only aim to enhance individuals’ performance, regaining access to their linguistic abilities, but goes one step further by aiming to investigate whether specific interventions can change the trajectory of language decline in people with neurodegeneration (AD & MCI). The combination of the above (cognitive enhancement with brain-stimulation) as a means for language improvement together with the fact that this will be the first study that will report compelling evidence from Slovenian applying novel -for the Slovenian standards- methodologies, highlights the study’s unique contribution to the several scientific fields such as neurolinguistics, neuroscience and speech therapy.
Beyond the scientific value of the proposed research, the project will provide the opportunity to several graduate students to have research experience, establishing thus a hub for linguistically sophisticated psycho/neurolinguistic research in Slovenia. This will stimulate students' interest in these fields and will train future generations as inquisitive and critical scientists. Given that neurolinguistics is a new research area not only for the Department of Comparative and General Linguistics at the University of Ljubljana, but also for Slovenia as a whole, we do hope such a project will enhance student interest for neurolinguistics, cognitive science, neuroscience, and the empirical investigations of language that these disciplines offer.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
