Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reinterpretacije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
Umetnostna dediščina, plemstvo, naročništvo, zbirateljstvo, provenienca, translokacije, recepcija, gradovi in dvorci, Habsubrška monarhija, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
10.240,05
A''
1.784,2
A'
4.360,24
A1/2
6.663,57
CI10
103
CImax
36
h10
4
A1
35,34
A3
1,33
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 02. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  23  67  64  2,78 
Scopus  52  105  85  1,63 
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33885  Nejc Bernik    Tehnični sodelavec  2020 - 2022  24 
2.  39185  dr. Matjaž Grahornik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  81 
3.  39187  dr. Anja Iskra  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  36 
4.  33218  dr. Renata Komić Marn  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2022  117 
5.  28435  dr. Tina Košak  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta/programa  2019 - 2022  157 
6.  29394  dr. Franci Lazarini  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2022  243 
7.  15690  dr. Barbara Murovec  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2020  371 
8.  20221  dr. Miha Preinfalk  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2022  421 
9.  37952  mag. Andreja Rakovec  Umetnostna zgodovina  Tehnični sodelavec  2019 - 2022  242 
10.  35577  dr. Igor Sapač  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2019 - 2022  510 
11.  31715  dr. Polonca Vidmar  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2022  379 
12.  15203  dr. Barbara Vodopivec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  192 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
2.  0797  Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo  Maribor  5089638011  12.178 
3.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.228 
Povzetek
Projekt se osredotoča na doslej neraziskano vlogo plemstva v umetnosti na Slovenskem po sredini 18. stoletja ter na recepcijo in reinterpretacije plemiške dediščine v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Osrednji cilj je iz več vidikov in z uporabo različnih pristopov raziskati, kako so družbenopolitične okoliščine, ki so pogojevale in spremljale usihanje moči plemstva, vplivale na njegovo umetnostno naročništvo in transformacije umetnosti v slovenskem prostoru. Nadalje želimo identificirati ključne naročnike in umetnike, njihovo delovanje in recepcijo plemiške dediščine ter preučiti okoliščine, ki so botrovale njenim reinterpretacijam. Projekt vsebinsko in metodološko pomembno nadgrajuje dosedanje raziskave o umetnosti in umetnostnem naročništvu na Slovenskem. Eno pomembnih izhodišč je spoznanje, kako pomembno je dobro poznavanje družbenozgodovinskih okoliščin in stanja plemiške dediščine v obdobju do razpada Habsburške monarhije in neposredno po njej za ustrezno kontekstualizacijo usode med drugo svetovno vojno in po njej. Zgodovinske prelomnice in okoliščine, ki jih bodo raziskave upoštevale so razsvetljenstvo ter upravne in cerkvene reforme, francoska revolucija, obdobje Napoleonovih vojn, marčna revolucija leta 1848, razpad Habsburške monarhije leta 1918, posledična ukinitev plemstva ter odnos do nekdanjega plemstva v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter od leta 1945 v socialistični Jugoslaviji. Raziskave bodo zaobjele dva vsebinska vidika: transformacije in apropriacije plemiške rezidenčne arhitekture in njene opreme v drugi polovici 18. in v 19. stoletju ter problematiko usode plemiške dediščine, njenih prenosov in reinterpretacij v dolgem 19. stoletju in po razpadu Habsburške monarhije. Na podlagi študij primerov bodo prvič ciljno raziskani različni vidiki prenov in predelav grajskih stavb v drugi polovici 18. in v 19. stoletju, vloga plemstva pri uveljavljanju novih stavbnih tipov, odnos med plemstvom in umetniki ter spremembe v opremljanju plemiških interjerjev. S primerjalnimi analizami zbirateljskih praks in študijami izbranih zbirk bo analizirano plemiško zbirateljstvo. Raziskave recepcije plemiške dediščine se bodo osredotočile na okoliščine prenosov (prodaj, izvozov, zasegov) umetnin, umetnostnih zbirk in opreme rezidenc in njihovo vlogo v novem okolju ter na nove funkcije in uporabe grajskih stavb. Vsi omenjeni vidiki bodo raziskovani v primerjalnem in interdisciplinarnem evropskem kontekstu, predvideno je sodelovanje s posamezniki in znanstvenoraziskovalnimi inštitucijami v tujini (zlasti s kolegi s Hrvaške, Nemčije, Avstrije, Italije in Češke). Metodološko se projekt navezuje na recentne raziskave evropskega naročništva, reprezentacije ter recepcije in usode dediščine, hkrati pa je inovativen, saj številna vprašanja za slovenski prostor odpira prvič in obenem združuje področja naročništva, arhitekturnozgodovinske študije in študije provenience. Pri projektu želimo izpostaviti pomen arhivskih raziskav ter na podlagi obstoječih virov in gradiva izoblikovati primeren kombiniran pristop za raziskave provenience in transferjev tega obdobja v regiji. Predlagana projektna skupina vključuje raziskovalce na različnih stopnjah raziskovalne kariere s treh partnerskih ustanov (ZRC SAZU, Filozofska fakulteta in Fakulteta za gradbeništvo, prometni inženiring in arhitekturo Univerze v Mariboru). Rezultati raziskav bodo predstavljeni na konferencah doma in v tujini, objavljeni kot izvirni znanstveni članki in zaključna monografija projektne skupine, širši javnosti pa predstavljeni na vodstvih po spomenikih in zbirkah, predavanjih in dnevih odprtih vrat. Raziskovalne rezultate bomo povezali v podatkovno zbirko o funkcijah in uporabah grajske dediščine, ki bo temeljila na načelih digitalne humanistike in bo izhodišče za nadaljnje raziskave.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt prinaša v slovenski prostor prvo sistematično raziskavo arhitekture in likovne umetnosti druge polovice 18. stoletja in 19. stoletja z vidikov naročništva, zbirateljstva in zgodovine okusa ter njihovega vpliva na umetniško ustvarjalnost. Za to obdobje v širši regiji uvaja raziskovanje  transferjev in provenience umetnin – področji, ki sta izjemno relevantni za razvoj umetnostnozgodovinske ter drugih humanističnih in družboslovnih strok ter za vključitev umetnikov, naročnikov in umetnin v širši evropski prostor. Spoznanja projekta bodo trajno vključena v raziskovalna programa prijaviteljice in univerzitetni študij na vseh stopnjah. Sorazmeren z inovativnimi metodami je pomen metodologije projekta za razvoj znanosti, še posebej umetnostne zgodovine in zgodovine. S poglabljanjem v recepcijo umetnostne dediščine in njenih funkcij v različnih obdobjih, bo projekt prispeval tudi k uporabnim področjem, zlasti spomeniškemu varstvu in muzejski praksi. Podatkovna zbirka, ki bo eden od rezultatov projekta, bo strukturirala spoznanja projekta, gradila bo tudi na gradivu, ki ga projektna skupina zbira v okviru raziskovalnega dela na organizaciji prijaviteljici. Aplicirane metode digitalne humanistike (kot hitro napredujoče podpore temeljnim humanističnim raziskavam) bodo še povečale relevanco projekta. Projekt bo poglobil sodelovanje z raziskovalnimi in muzejskimi institucijami v Sloveniji (zlasti z Narodnim muzejem Slovenije, pokrajinskima muzejema na Ptuju in v Murski Soboti, Zavodom za varstvo kulturne dediščine) ter v tujini – poleg zagrebške Strossmayerjeve galerije HAZU, videmske univerze in osrednjega nemškega inštituta za umetnostno zgodovino v Münchnu bomo sodelovali z raziskovalci iz Prage, Budimpešte, Dunaja, Gradca, Benetk ter drugimi. Projektne vsebine bodo trajno disimilirane v univerzitetne programe arhitekture in umetnostne zgodovine na Univerzi v Mariboru, študenti pa bodo imeli možnost sodelovati pri posameznih delih projekta (razstava, delavnice). Sodelovanje treh partnerjev na projektu bo pomembno poudarilo pomen interdisciplinarnosti tako pri raziskovalni metodologiji kot tudi na ravni univerzitetnega študija. Rezultati projektnih raziskav bodo imeli velik pomen tudi na področju ohranjanja umetnostne dediščine. Z novimi spoznanji in s primerjalnimi analizami različnih uporab grajskih stavb v širšem evropskem kontekstu bomo ponudili nove vsebine, ki bodo prispevale k ohranjanju in revitalizaciji grajskih objektov v Sloveniji (mdr. Negova, Novo Celje, Murska Sobota, Slovenska Bistrica). Projektne vsebine bomo z dnevom odprtih vrat in javnimi vodstvi po muzejskih zbirkah diseminirali širši javnosti ter pokazali na relevantnost takšnih raziskav. Pri tem bomo sodelovali tudi z regijskimi centri za promocijo turizma in s tem prispevali k razvoju kulturnega turizma v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
The project introduces to Slovenia a comprehensive study of art of the second half of the 18th and the 19th century from the perspective of patronage, collecting and history of taste. It will significantly raise our knowledge of the role of aristocracy in art in the time of their decline. Moreover, by studying translocations of artworks in this period, it will address this theme for the first time in Slovenia. These aspects are of high relevance for art history as well as related fields of humanities and social studies as they will contextualize architecture, artists, commissioners, and artworks in this region in wider European perspective. The project results will be permanently included in the applicant research programs and university study programs of all levels. Methodological impact of the project is highly significant; the combination of approaches applied will progress fundamentally beyond the current state of the art in the fields of art history and history. By delving into reception of art heritage and its functions, the project will importantly contribute also to applied fields, especially heritage protection and museum practice. A database will be made as one of the project's results, which will structure the new research results and material, and integrate them with those from the past and current research conducted at the applicant organization, thus importantly facilitating further research. Applying the methods of digital humanities will increase the project’s impact. The project will intensify the existing cooperation with researchers and museums in Slovenia (Ptuj-Ormož and Murska Sobota regional museums, the National Museum of Slovenia) and in Europe – in addition to Strossmayer Gallery in Zagreb, University of Udine, Italy and Zentralinstitut für Kunstgeschichte in Münich, also with researchers from Vienna, Graz, Prague, Budapest, Venice etc. The project results will be implemented in the study programs of art history and architecture at the University of Maribor; students will participate in selected project contents (such as the exhibition). Cooperation of the three project partners and students ensures a high level of interdisciplinarity. The project will be highly relevant for cultural heritage preservation; with new findings and by analysing different uses, renovations and revitalisation practices in European perspective, the project will contribute new contents for effective preservation of castles and manors (among others Negova, Novo Celje, Murska Sobota, Slovenska Bistrica) and their revitalisation. Finally, the project-related contents will be disseminated to wider public with guided tours, exhibition and open-door day as to show relevance of such research. Moreover, we will cooperate with the regional centers for the promotion of tourism, and will thus contribute to the local cultural tourism.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno