Projekti / Programi
MOŽNOST IDEALIZMA ZA ENAINDVAJSETO STOLETJE
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Idealizem, realizem, resnica, realnost, subjekt, odnos filozofije do znanosti
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
Idealizem je ena najmanj popularnih in najbolj omalovaževanih pozicij v poheglovski filozofiji. Ambicija tega projekta je njegova rehabilitacija v okviru misli enaindvajsetega stoletja. Izhodišče za tak podvig pa je določena slepa ulica, v kateri se je znašla sodobna filozofija. Medtem ko se je kontinentalna misel dvajsetega stoletja ujela v brezpotjih antirealizma in nazadnje sprožila popoln razkroj zavezujočih in univerzalnih resničnostnih kriterijev, spekulativni realizem enaindvajsetega stoletja raje zagovarja aksiomatsko eliminacijo vsakršne subjektivne drže nasproti realnosti. Vendar pa je v dveh pogledih rezultat obeh miselnih usmeritev podoben: po eni strani spekulativni realisti nadaljujejo s poheglovsko tendenco potlačitve idealističnih elementov pri oblikovanju resnic; po drugi strani pa mnogi med njimi tudi ohranjajo tradicijo pokantovskega nezaupanja do znanstvenega realizma. Rešitev, ki jo predlaga pričujoči projekt, je ravno nasprotna. Medtem ko mora poslednje horizonte realnosti zarisati znanost, je naloga filozofije v tem, da ponudi teorijo nastajanja nerelativnih, transkontekstualnih resnic z univerzalno veljavo. Naša teza je, da je mogoče močno, historično nepreklicno, »absolutno« resnico konstruirati le okoli idealističnega jedra, torej okoli pojma, ki nastane skozi proces idealizacije.
Vsa pretenzija tega projekta temelji na drznosti, da postavimo naslednje vprašanje: je še mogoče v enaindvajseten stoletju zasnovati teorijo oblikovanja tistih Resnic, ki zmorejo spremeniti naš pogled na svet, se vpisati v Zgodovino, učinkovati kot faktor družbenih sprememb, ali celo sprožiti velike premike v znanosti, torej znanstveno revolucijo? Trdili bomo, da nam lahko odgovor da le »idealizem resnice« v nasprotju z vsakršnim »idealizmom realnosti«. Tako predlagani »novi idealizem« ne bo izpeljeval realnosti iz (človeškega) uma, temveč bo skušal zaznati, utemeljiti in očrtati ireduktibilno idealistične impulze v genezi tistih resnic, katerih domet presega partikularne kontekste subjektivnih interesov in perspektiv.
Da bi torej izdelali idealistično držo za enaindvajseto stoletje, bo raziskvalno delo potekalo v štirih korakih. Prvič, »novi idealizem« bo diferenciran proti tradicionalnim idealizmom, psevdoidealizmom in antiidealizmom. Drugič, raziskave bodo rekonstruirale historično genezo nepriznanega modernega »idealizma resnice«, torej procesa, v katerem je legitimacija resnice postala bistveno idealna. Pri tem se bomo osredotočili na Kantovo invencijo spontanosti uma in na tej osnovi skušali določiti izvore pokantovskega antirealizma in poheglovskega antiidealizma. Cilj bo preseči omejitve obeh in doseči spravo med idealizmom in realizmom. Tretjič, projekt bo zagovarjal nujnost subjektivnosti in slednjo izpeljal iz historičnih procesov desimbolizacije realnosti. Četrtič, »idealizem resnice« bo apliciran na področje znanosti, kjer signifikantni znanstveni pojmi nastajajo prek operacije idealizacije. Pokazali bomo, kako »idealistična poteza« odpre prostor realizma, torej možnosti empirične, kvantifikabilne konceptualizacije realnosti. Skratka, če se je Kant razglasil za transcendentalnega idealista in hkrati empiričnega realista, je naša ambicija, da bi pokazali, da moramo najprej biti »idealisti resnice«, da bi naknadno lahko postali »ontološki realisti«.
Pomen za razvoj znanosti
Kakšen pomen za razvoj znanosti in stroke bo imelo znanstveno delo v konkretnem smislu, bi lahko strnili v nekaj točk:
Mednarodna prepoznavnost vodje projekta in članov skupine obeta širok vpliv in relevantnost raziskovalnega projekta. Najpomembnejši del raziskovalnega dela bodo seveda predstavljale originalne raziskave na svetovni ravni in publikacije na najvišji znanstveni ravni, kar omoča dialog z največjimi dosežki sodobne filozofije. Končni domet raziskav je seveda v vključevanju v mednarodne tokove filozofije in torej tudi v svetovni propagaciji neke smeri mišljenja.
Pomembnost raziskave je zlasti v tem, da je zasnovana kot naslednja faza v eni najživahnejših diskusij znotraj sodobne kontinentalne filozofije, ki v zadnjih letih zanesljivo opušča pozicije postmodernega relativizma. Vendar pa v zadnjem času postaja vse bolj jasno, da debata še zdaleč ni zaključena. Po tem, ko se je več filozofskih tokov združilo pod praporom realizma, se je kmalu pokazalo, da se – poleg povratka k nekakšnemu nasebju – ti strinjajo zgolj glede skupnega sovražnika: idealizma. Aktualnost predlaganega projekta sledi iz dejstva, da raziskovalna skupina sicer pozdravlja pozive k filozofskemu realizmu, vendar pa želi začrtati alternativo, ki kaže, da je določen idealizem vendarle nepogrešljiv, če želimo relativizem zamenjati za univerzalnost. Ker se naš projekt neposredno nanaša na vprašanje resnice, menimo, da je tako zasnovan filozofski projekt – še zlasti v današnjem času – še kako potreben.
Financiranje projekta bo omogočilo kontinuiteto raziskovalnega dela nekaterim že uveljavljenim raziskovalcem, pa tudi nekaterim mlajšim raziskovalcem. Cilj projekta je torej oblikovanje trajnejše raziskovalne skupine s svojim specifičnim področjem raziskovanja, ki se ukvarja s temami realizma in idealizma in skuša spraviti to prastaro filozofsko napetost. S tem bo Ljubljana ostala eno vodilnih središč sodobne filozofije.
Pomen za razvoj Slovenije
The relevance for the development of science can be summarized in three points:
The international reputation of the project leader and the members of the project group promise broad scientific impact and relevance of the research project. The most important part of the research will be the original scholarly work aiming to reach highest scientific quality, and the publication in major philosophical outlets. The ultimate scope of the research project consists in enabling a dialogue with the most important achievements of contemporary thought, in taking part in international currents and streams of philosophy today, and in promoting the global proliferation of a certain line of thought.
The significance of this research project lies primarily in the fact that it is conceived as another phase in one of the liveliest debates within contemporary continental philosophy, which has been steadily abandoning the stances of postmodern relativism in recent years. However, recent developments have shown that the debate is far from over. After several philosophical currents have united under the banner of realism, it quickly became clear that the only thing they genuinely agree on – other than the return to some kind of in-itself – is a common enemy: idealism. The relevance of our proposal consists in the fact that the research group indeed acknowledges the call for realism in philosophy, but wants to outline an alternative solution, which shows that a certain kind of idealism is nevertheless indispensable if we wish to trade relativism for universality. Since our proposal directly addresses the problem of truth, we believe that philosophical research so conceived – especially in our time –is highly needed.
The financing will enable the continuity of research work for some already renowned researchers, but also the younger researchers. The goal of the project is thus to establish a more long-lasting research group with its specific area of expertise, focusing on the subjects of realism and idealism and trying to reconcile this age-old philosophical tension. Thereby, Ljubljana will remain one of the leading centers of contemporary philosophy.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
