Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ustvarjena bitja, ljudje, roboti: teologija stvarjenja med humanizmom in posthumanizmom

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.11.00  Humanistika  Teologija   

Koda Veda Področje
H002  Humanistične vede  Teologija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
teologija stvarjenja, umetna inteligenca, teologija tehnologije, tehnokultura, teološka antropologija, posthumanizem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  51181  dr. Gorazd Andrejč  Filozofija  Vodja  2019 - 2022  76 
2.  56641  Victoria Vanessa Dos Santos Bustamante  Filozofija  Raziskovalec  2022 
3.  22368  dr. Nadja Furlan Štante  Teologija  Raziskovalec  2019 - 2022  250 
4.  52519  dr. Noreen LuAnn HerzFeld  Teologija  Raziskovalec  2020 - 2022  20 
5.  35101  dr. Karel Peter L. Kersten  Kulturologija  Raziskovalec  2019 - 2022  57 
6.  23936  Patricia Kompara    Tehnični sodelavec  2019 - 2022 
7.  24404  dr. Matej Mertik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2022  127 
8.  53415  dr. Gašper Pirc  Filozofija  Raziskovalec  2020 - 2022  55 
9.  18054  dr. Lenart Škof  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2022  504 
10.  29337  dr. Polona Tratnik  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2022  372 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.870 
2.  2782  ALMA MATER EUROPAEA - Evropski center, Maribor  Maribor  2304821000  6.605 
Povzetek
Izvirni projekt 'Ustvarjena bitja, ljudje, roboti: teologija stvarjenja med humanizmom in posthumanizmom' obravnava kulturno posebej relevantno temo: razmerje med človekom in strojem, zlasti odnos med človekom in človeku-podobnim umetno-inteligentnim (AI) robotom sedanjosti in prihodnosti. Večina dela na nastajajočem področju teologije novih tehnologij do sedaj se je osredotočala na filozofijo transhumanizma, medtem ko je bilo zelo malo teološke interpretacije vse bolj vplivnega posthumanizma, t.j. radikalno utelešene in (večinoma) materialistične filozofije, ki postavlja kiborga (kombinirano ali združeno bitje med človekom in strojem) kot novo (post)človeško bitje prihodnosti in zavrača nekatere temeljne predpostavke humanizma. Ta projekt se bo lotil tega manjka v znanosti na nov način: raziskoval in razvil bo nove teološke odzive na posthumanistični izziv s ciljem razviti svežo, konstruktivno teologijo človeku-podobne umetne inteligence (AI). V njej bodo združene poddiscipline teološke antropologije, teologije tehnologije, ustvarjalne teologije, eko-teologije in teologije kulture ter filozofije. Razvite perspektive bodo večinoma krščanske (ortodoksne, liberalne in postmoderne), obravnavane in – kjer bo primerno – tudi nadaljnje razvite – pa bodo tudi panteistične in animistične perspektive o posthumanizmu in AI-robotiki. Nekaj ​​glavnih vprašanj, ki jih bo projekt obravnaval, so: Ali so tradicionalni krščanski teološki pojmi o človeški edinstvenosti oz. posebnosti ustrezni v luči na omenjene tehnološke razvoje, ali naj bodo opuščeni ali pa radikalno reinterpretirani/reformirani? Ali obstaja oz. bi morala obstajati krščanska teologija posthumanizma ali celo posthumanistična teologija? Ali »zelene« teologije ponujajo boljše hermeneutične izhodiščne točke za interpretacijo odnosov človek-stroj kot tradicionalne krščanske antropologije (imago Dei)? Ali panteistične in/ali animistične filozofije okolja in teologije stvarjenja ponujajo primernejše in teoretično uspešnejše konceptualne okvire ali vire za reševanje tega izziva? Z namenom razvoja konstruktivne teološke interpretacije dejanskega in verjetnega prihodnjega razvoja človeku-podobne AI, robotike in odnosov med človekom in strojem, bo projekt obravnaval tudi posthumanistično popularno kulturo in umetnostjo (znanstvena fantastika). Končni rezultat bodo sodobne različice teologije stvarjenja v luči posthumanistične, feministične in eko-teološke kritike tradicionalnega humanizma in teologije stvarjenja, ki bo razvit v medsebojnem dialogu perspektiv sodelujočih raziskovalcev.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt ‘Ustvarjena bitja, ljudje, roboti: teologija stvarjenja med humanizmom in posthumanizmom' naslavlja zelo relevantno temo in bo tako v metodološkem kot tudi vsebinskem smislu zaoral ledino v več (sorodnih) subdisciplinah sodobne teologije. Njegovi izvirni prispevki k teologiji bodo predvsem naslednji:   - Raziskava bo zapolnila precejšnjo vrzel v teologiji novih tehnologij, in sicer pomanjkanje poglobljene analize in dialoga s posthumanizmom, ki je kulturno vedno bolj relevantna filozofska vizija odnosov med človekom in strojem - Raziskava bo razvijala konstruktivno teologijo človeku-podobne umetne inteligence in robotike na primerjalni način, v obliki znanstvenega dialoga med različnimi versko-teološkimi stališči: krščanskim (tradicionalno, liberalno in postmoderno), panteističnim in animističnim. Do sedaj sta primerjalna teologija in teologija tehnologije bili postavljeni v znanstveni pogovor v zanemarljivem obsegu - Razvijala bo novo teološko angažiranost z vse bolj vplivno popularno kulturo (posthumanistična znanstvena fantastika) - Projekt bo postavil zelo različna teološka in filozofska ozadja v teoretični odnos do glavnih raziskovalnih vprašanjih projekta edinstven način (t.j. Kako teološko interpretirati človeško podobo AI-robotike in se odzvati na posthumanizem). Ta ozadja so že dobro razvili posamezni raziskovalci na projektu, na kratko: Liberalna protestantska teologija stvarjenja (G. Andrejč), sodobna mainstream krščanska teologija tehnologije (N. Herzfeld), ekofeministična teologija narave (N. Furlan Štante), postsekularna ekofilozofija telesa (L. Škof), filozofija posthumanistične religiozne fikcije (C. Kersten) ter filozofija in biopolitika v sodobni tehnologiji in medijih (P. Tratnik). - Z izdelavo treh monografij z uglednimi akademskimi založniki (dve mednarodni), najmanj devetimi članki v znanstvenih revijah z recenzijami, in posebno izdajo (urejenim zbornikom) vodilne revije za teologijo in verske študije, bo raziskava dala velik prispevek mlademu področju teologije tehnologije in tako določitev agendo za nadaljne raziskave na tem področju v prihodnjih letih
Pomen za razvoj Slovenije
The project Creatures, Humans, Robots: Creation Theology Between Humanism and Posthumanism will be highly relevant and break new scientific ground in several (related) subdisciplines of contemporary theology. Its original contributions to theology will consist in the following:   - -  The research will fill a notable gap in theology of new technologies, namely a lack of in-depth engagement with posthumanism, a culturally very important philosophical vision of human-machine relationships - -  The research will develop constructive theology of humanlike Artificial Intelligence and robotics in a comparative way, in form of a scholarly dialogue between different religious-theological positions: Christian (traditional, liberal and postmodern), pantheist and animist. So far, comparative theology and theology of technology have almost not been put into a scholarly conversation at all - -  It will develop further theological engagement with the increasingly influential popular culture (posthumanist science fiction) - -  Uniquely, the project will bring to bear very different theological and philosophical backgrounds on the main research questions of the project, i.e. how to theologically interpret humanlike AI-robotics and respond to posthumanism. Those backgrounds have already been well developed by individual researchers on the project - in short: Liberal Protestant theology of creation (G. Andrejč), a modern mainstream Christian theology of technology (N. Herzfeld), ecofeminist theology of nature (N. Furlan Štante), an postsecular ecophilosophy of the body (L. Škof), a philosophy of posthumanist religious fiction (C. Kersten), and the philosophy and biopolitics in modern technology and the media (P. Tratnik). - -  By producing three monographs with reputable academic publishers (two international), at least nine articles in peer-reviewed journals, and a special issue (edited volume) of a major theology & religious studies journal, it will constitute a major contribution to the young field of theology of technology and set the agenda for the research in the field for years to come
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno