Projekti / Programi
Modeliranje zračnih mehurjev ujetih v hidravličnih cevnih sistemih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.13.07 |
Tehnika |
Procesno strojništvo |
Vodna moč |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T140 |
Tehnološke vede |
Energijske raziskave |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
izolirani zračni mehur, zračni steber, prehodni tok v cevovodu, kombinirani plinski kavitacijski model, neustaljeno stensko trenje
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38862 |
Grega Belšak |
Materiali |
Raziskovalec |
2021 |
23 |
| 2. |
03923 |
dr. Anton Bergant |
Procesno strojništvo |
Vodja |
2019 - 2023 |
392 |
| 3. |
05912 |
dr. Andrej Bombač |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
222 |
| 4. |
38848 |
dr. Tadej Dobravec |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
55 |
| 5. |
23083 |
dr. Janez Gale |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
75 |
| 6. |
32071 |
dr. Jurij Gregorc |
Materiali |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
89 |
| 7. |
38688 |
dr. Uroš Ješe |
Energetika |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
6 |
| 8. |
54859 |
Ajda Kunavar |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
10 |
| 9. |
36237 |
Rok Mavrič |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
10 |
| 10. |
31779 |
Jernej Mazij |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
38 |
| 11. |
01371 |
dr. Zlatko Rek |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
218 |
| 12. |
04101 |
dr. Božidar Šarler |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
1.103 |
| 13. |
37776 |
dr. Rizwan Zahoor |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
42 |
Organizacije (2)
Povzetek
Ujeti ali raztopljeni zrak v hidravličnih cevnih sistemih močno vpliva na dinamični odziv sistema. Vpliv zračnih mehurjev je lahko blažilni ali kvarni. Sistemi krmiljenja cevovodov, kot na primer inverzni prehodni sistem za detekcijo puščanja kapljevine (okoljski vpliv) in umerjanje hrapavosti sten cevi (energijske izgube), zahtevajo modeliranje prehodov z upoštevanjem vpliva zarčnih mehurjev. Glavni cilj raziskav v projektu je dinamični odziv zračnih mehurjev ujetih v relativno kratkih in relativno dolgih cevovodih napolnjenih z vodo med prehodnimi pojavi. Mehurje bomo modelirali kot robne pogoje ali kontinuirane zračne stebre v kombiniranem plinskem kavitacijskem modelu z upoštevanjem neustaljenega stenskega trenja. Mehur relativno majhnega volumna lahko koncentriramo v računsko točko. Za velike mehurje uporabimo model s spremenljivo dolžino kapljevinskega stebra. Novi model bomo verificirali z rezultati meritev v cevovodih malega in velikega premera. Dvo-fazne lastnosti bomo raziskali v širokem pasu pretočnih struktur, ki bo zajemal pospešujoče in pojemajoče tokove. Meritve uporabljene v projektu je pridobil odgovorni nosilec projekta v mednarodnih ekperimentalnih raziskavah na laboratorijskih cevnih sistemih v Adelaidi, Delftu in Podgorici.
Pomen za razvoj znanosti
- poglobitev razumevanja fizike toka v hidravličnih cevnih sistemih med prehodi s posebnim poudarkom na dinamičnem odzivu izoliranih zračnih mehurjev in zračnih žepov velikih izmer (zračni stebri)
- razvoj novih teoretičnih modelov za sklopljeno obravnavo izoliranih zračnih mehurjev in zračnih žepov velikih izmer v hidravličnih cevnih sistemih
- rezultati raziskav bodo lahko uporabni tudi v naravoslovno-matematičnih in medicinskih vedah (tok krvi v žilah)
Pomen za razvoj Slovenije
- novo razviti prehodni plinski kavitacijski modeli bodo omogočili projektiranje optimalnejših cevnih sistemov, večjo varnost v obratovanju in bolj zanesljivo krmiljenje v dobi eksploatacije (sočasna detekcija puščanja cevovodov)
- zmanjšanje teže cevnih sistemov (optimizacija gradnikov) pomeni manjšo porabo materialov, energije za obdelavo ter obratovalnih stroškov
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
