Projekti / Programi
Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Celosten vzgojno-izobraževalni sistem, vzgoja, logopedagogika, logoterapija, smisel
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Povzetek
Permisivna paradigma v vzgojno-izobraževalnem procesu v središče sveta odraslih postavlja otroka, ki se mu ne sme postavljati mej, v nič se ga ne sme siliti, vse je usrediščeno okrog zadovoljevanja njegovih želja in potreb ipd. Zaradi »vse po meri otroka« in poplavami obšolskih in obvrtčnih dejavnosti se danes srečujemo z generacijami zdolgočasenih, naveličanih in iztrošenih otrok ter mladostnikov s težavami v duševnem zdravju.
Logoterapija/eksistencialna analiza v svoji antropološki naravnavi ne vidi otroka kot predvsem razumsko bitje ampak celostno – kot telesno, duševno in duhovno bitje (ni mišljeno v religioznem smislu, ampak v znanstveno-antropološkem; gre za področje svobode, odgovornosti, samotranscendence, ustvarjalnosti, kreativnosti, samodistance, vrednot, ipd.). Celoten vzgojno-izobraževalni sistem bi moral delovati v smeri, da bi zajemal vse tri razsežnosti. Bela knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji sicer na nekaj mestih omenja holističen pristop vendar gre za zgolj deklarativno/teoretično raven, ne pa konkretne izvedbene ravni.
Zaradi pretirane birokratizacije, kjer je vse potrebno določiti na podlagi uredb, zakonov in predpisov, sta posledično šola in vrtec izgubili strokovno funkcionalno avtonomijo in integriteto. Pomeni, da vzgojno-izobraževalni proces v slovenskem prostoru ne gre v smeri razvijanja otrokove avtonomije, samostojnosti in osebne odgovornosti, kar so temeljna področja, ki označujejo osebnostno integriteto in pripravljenost na življenje. Ob tem, da se težišče delovnega angažmaja vedno bolj premika na izpolnjevanje različnih predpisov in uredb, se pojavlja vedno več otrok s težavami v duševnem zdravju, v resni eksistencialni krizi, vedno več je agresivnega vedenja in kemičnih/nekemičnih zasvojenosti, zdolgočasenosti, brezciljnosti, apatiji, melanholiji, pomanjkanju samoiniciativnosti in navdušenja, ipd. Zdi se, da so vedno manj pripravljeni na življenje in da se vedno manj veselijo življenja z vsemi izzivi, ki jih le-to prinaša s seboj.
Osnovni namen raziskovalnega projekta je raziskati v kolikšni meri se v slovenskem prostoru uresničujejo evropske smernice (v največji meri na usmeritvah Komisije UNESCO) celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v korelaciji z duševnim zdravjem in kakovostjo/smislom življenja. 1. Na podlagi rezultatov poglobljenih znanstvenih/strokovnih analiz bomo izdelali novo paradigmo celostnega vzgojnega in vzgojno-izobraževalnega procesa. 2. Pripravil se bo celoviti izobraževalni program za otroke, mladostnike, učitelje, vzgojitelje in starše, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki temelji na antropološki usmeritvi logoterapije/eksistencialne analize (logopedagogika). 3. Priprava študijskega programa – izpopolnjevanje (oddaja elaborata na NAKVIS v postopek akreditacije), iz področja celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v korelaciji z duševnim zdravjem, ki bo namenjen predvsem zaposlenim v šolah in vrtcih.
Pomen za razvoj znanosti
V Sloveniji še tovrstna celovita analitična raziskava ni bila izvedena. Izvirnost bodo izkazovali rezultati v vseh treh glavnih mejnikih. Temeljni pomen (in tudi izvirnost) pričakovanih rezultatov se kaže v natančnem vpogledu v diferenco med evropskimi smernicami (predvsem Komisija UNESCO) celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa in slovensko implementacijo teh smernic; diferenciacijo med realno implementacijo in formalno/deklarativno ravnijo ter natančnim podatkom glede stopnje duševnega zdravja in najpogostejših deviantnih vedenj otrok in mladostnikov.
Aplikativni pomen rezultatov (M2 in M3; DS 7 – DS 12) pa je najpomembnejši saj najbolj neposredno posega v stroko (v smislu dviga kakovosti in zapolnitvijo deficitarnih področij) in vpliva na konkretno delo z otroki, na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, na vzgojo, na duševno zdravje in na kakovost življenja otrok in mladostnikov.
Pomen rezultatov je v aktualnosti, predvsem zaradi naraščajoče problematičnosti s katerimi se stroka in družba sooča na tem področju.
Doseženi raziskovalni in aplikativnimi cilji med drugim predstavljajo relevantno in kompetentno izhodišče za nadaljnje poglobljene raziskave na področju pedagogike, psihologije, duševnega zdravja, vzgoje in celostne paradigme vzgojno-izobraževalnega procesa. Rezultati bodo predstavljali osnovo za trajnostne smernice in vsebino za aplikativne (izobraževalne in preventivne ter kurativne) programe omenjenih področij. Dodana aplikativna (konkretna) vrednost je, da bodo rezultati namenjeni vsem naštetim deležnikom: staršem, otrokom, mladostnikom, učiteljem, vzgojiteljem, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu RS za šolstvo.
Rezultati raziskovalnega projekta predstavljajo izvirni znanstveni/strokovni doprinos, ker gre za izredno deficitarno, aktualno in problematično področje. Teoretična dognanja in praktični rezultati dajejo možnosti širše uporabe. Šele kadar dodobra spoznamo poglavitne izvore in povzročitelje omenjene krize, je mogoče učinkovito najti rešitve in jih neposredno aplicirati v delovne, strokovne in vzgojne procese. Poseben izvirni strokovni doprinos znanosti/stroke se kaže tudi v akreditiranem študijskem programu (izpopolnjevanje), ki ga v slovenskem prostoru ni.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava bo dala relevantne neposredno uporabne rezultate glede vzrokov in posledic ter pomembne napotke možnih rešitev in odgovorov na bivanjsko problematiko sodobnega človeka, predvsem otroka in mladostnika. Daje tudi odgovor na vprašanji, kako se upreti eksistencialni frustriranosti in izgubi življenjskega smisla. Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo je v konkretnih in takojšnjih rešitvah na področju vzgoje, vzgojno-izobraževalnega procesa in duševnega zdravja, katerih rezultati so vidni takoj, sočasno z implementacijo. Pričakujemo, da bodo rezultati potrdili osnovno delovno hipotezo, ki je v tem, da prav celostna paradigma vzgojno-izobraževalnega procesa daje odgovor na omenjeno problematiko.
Ker gre za področje duševnega zdravja (notranji občutek osmišljenosti lastnega življenja, zadovoljstvo s sabo, z življenjem in družbo, zasvojenosti, apatija, pomanjkanje samoiniciativnosti, agresija, depresija, avtodestruktivno vedenje, kreativnost, ustvarjalnost ipd.) in vzgoje ter vzgojno izobraževalnega procesa je neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo prav v tem – da bo družba zdrava (v najširšem smislu) in da bo gospodarstvo trajnostno naravnano, da bo rastlo in se razvijalo, je osnovni predpogoj, da ima družba in gospodarstvo odgovorne, avtonomne, zadovoljne, duševno zdrave, delovne, lojalne in osebno angažirane posameznike, ki svoje življenje doživljajo, kot smiselno in da se doživljajo, kot konstitutivni del družbe in gospodarstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
