Projekti / Programi
Colonia Ulpia Traiana Poetovio - nastanek in razvoj mesta
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Poetovio, rimsko mesto, urbanizem, arhitektura, kronologija, domus, terme, svetišče, obzidje, zgornjekrščanska cerkev, mreža mest
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Povzetek
Colonia Ulpia Traiana Poetovio (današnji Ptuj) je bila eno najpomembnejših rimskih mest na območju srednjega Podonavja. Pomen je izhajal iz prometne lege na prehodu čez reko Dravo in na t. i. Jantarjevi poti. O izjemni vlogi mesta v rimskem obdobju pričajo omembe v antičnih pisnih virih, epigrafski spomeniki ter razsežni naselbinski ostanki. Rimljani so tu najprej postavili legijski tabor, med leti 98 in 102 je bila ustanovljena kolonija.
Na območju Petovione so že od konca 19. st. potekale številne arheološke raziskave, ki so se posebno pomnožile konec 20. st. ob velikih novogradnjah. Prevladujoča zaščitna izkopavanja niso reševala temeljnih arheoloških vprašanj, tako se večinoma ne da rekonstruirati urbanistične ureditve Petovione. Najslabše je poznano središče, ki je ležalo ob mostu na levem bregu Drave, na Vičavi in Panorami. Tu lahko pričakujemo forum z upravnimi stavbami, glavnimi svetišči in drugimi javnimi stavbami ter tudi bivalne stavbe mestne elite. Medtem ko je bila Vičava v zadnjih desetletjih skoraj do konca pozidana, pa predstavlja grič Panorama zadnje veliko nedotaknjeno območje.
Mestna občina Ptuj, ki želi na Panorami urediti arheološki park, je v letu 2015 naročila obsežne arheološke geofizikalne raziskave. Rezultati so razkrili urbanistično zasnovo s potekom ulic in pravokotnimi stavbnimi parcelami. Zdi se, da je bila pozidava tega predela enotno načrtovana, najbrž ob ustanovitvi mesta na začetku 2. st. Toda samo podrobne arheološke raziskave bodo lahko razjasnile kronologijo in funkcijo objektov ter gradbene faze. Arheološki ostanki na Panorami predstavljajo torej velik potencial za rešitev številnih temeljnih vprašanj.
Osnovni cilj projekta je pridobiti nove podatke o nastanku mesta, o njegovem razvoju, pomenom v regiji ter ne nazadnje zatonom v pozni antiki. Tako bomo bolje razumeli vlogo Petovione v hierarhiji rimskih mest srednjega Podonavja in v širšem zgodovinskem kontekstu. V okviru projekta smo si zastavili tri sklope ciljev.
V cilju Panorama bomo z racionalnimi in v točno določena vprašanja usmerjenimi terenskimi raziskavami proučevali kronologijo, faze in strukturo rimske pozidave. Zato bomo izvedli dodatne geofizikalne preglede in usmerjena arheološka sondiranja. Reševali bomo odprta vprašanja v okviru naslednjih tem: urbani raster, ustanovitev mesta, vloga vojske in obramba mesta, svetišča, zgodnjekrščanska cerkev, zaton mesta, vsakdanje življenje.
V cilju Poselitev Petovione bomo proučili razvoj rimskega mesta na levem bregu Drave in vlogo posameznih četrti v okviru celotnega mesta. Delo bo temeljilo na korpusu arheoloških najdišč na levem bregu ter na rezultatih terenskih raziskav Panorame.
V cilju Vloga Petovione v mreži mest širše regije bomo Petoviono primerjali z urbanistično zasnovo in arhitekturo drugih rimskih mest srednjega Podonavja in v vzhodnih Alp. Raziskava hierarhije mest in poselitvenega sistema v Zgornji Panoniji in Noriku ima širši pomen za razumevanje delovanja imperija.
Z namenom, da dvigne kakovost življenja na Ptuju, hkrati pa dopolni turistično ponudbo, Mestna občina Ptuj ustanavlja arheološki park na Panorami. Rezultati projekta bodo predstavljali znanstveno osnovo za oblikovanje arheološkega parka in bodo tako kar najhitreje preneseni v javnosti. Odprli bodo tudi večplasten vpogled v pomen, funkcije in posebnosti Petovione. Zaradi teh razlogov bo Mestna občina Ptuj tudi sofinancirala predlagani projekt.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave Petovione, največjega rimskega mesta na obrobju jugovzhodni Alp, so ena od prioritet slovenske arheologije. Tako kot večina slovenskih raziskav tudi ta ni sistemsko podprta. S predlaganim projektom želimo doseči kontinuiteto raziskav Petovione, ki že dve desetletji potekajo bolj ali manj intenzivno na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, in jih hkrati dvigniti na višjo raven.
Projekt pomeni nadgradnjo dosedanjega raziskovalnega dela, ki je bilo usmerjeno predvsem v izvrednotenje topografskih podatkov (Horvat et al. 2003; Horvat, Dolenc Vičič 2010) in v geofizikalne raziskave na območju Panorame (Mušič 2015; Horvat, Mušič, Dolenc Vičič 2018).
V cilju Panorama imamo prvič priložnost, da z načrtno zastavljenimi vprašanji celovito raziščemo večje območje v središču Petovione. Z zajemom primarnih podatkov na terenu, ki bo sledil raziskovalnim vprašanjem (ne pa željam in pritiskom investitorjev pri gradnji novih objektov), bomo lahko prišli do kakovostnih rezultatov. Bistvena bo tesna povezava med geofizikalnimi in arheološkimi raziskavami ter izbor najboljše kombinacije različnih metod (nedestruktivnih pregledov in arheoloških sondiranj). Tako bomo lahko na kar najbolj racionalen način raziskali kronologijo, funkcije in faze posameznih objektov ter sklepali na razvoj celotne naselbine. Naredili bomo velik kakovostni preskok v poznavanju razvoja Petovione in še posebej njenega središča na Panorami.
V cilju Poselitev Petovione bomo naprej razvijali metodologijo povezovanja, usklajevanja in ovrednotenja zelo heterogenih podatkov v zelo problematičnem okolju (moderno mesto) ter njihovo zgoščeno predstavitev strokovni javnosti. Čeprav se bomo posebej posvetili naselbini na levem bregu Drave, bomo hkrati raziskovali poselitveno sliko celotnega antičnega mesta. Zanimajo nas posebnosti mesta, kot je npr. njegova sestava iz različnih primarnih jeder, urbanistična struktura, funkcije posameznih četrti in ne nazadnje strateška lega.
Rezultati prvih dveh ciljev raziskave bodo predstavljali osnovo za tretji cilj: Vloga Petovione v mreži mest širše regije. Nova spoznanja o razvoju Petovione bomo umestili v zgodovinski kontekst. Ker je bilo osrednje Podonavje ena izmed ključnih regij rimske države, imajo raziskave hierarhije mest in strukture rimske poselitvene mreže v obeh Panonijah in Noriku tudi širši pomen za razumevanje delovanja imperija.
Pomen za razvoj Slovenije
Gospodarski pomen
Rezultati projekta bodo neposredno vplivali na odločitve Mestne občine Ptuj. Kulturni turizem velja v Evropi za najhitreje rastočo gospodarsko panogo, ki jo s pridom razvijajo mesta z bogato kulturno dediščino. Ptuj ima s svojo bogato premično in nepremično ter nesnovno dediščino velik potencial, da kulturni turizem razvije v pomembno gospodarsko panogo. Že sedaj Ptuj privlači turiste z svojo bogato srednjeveško dediščino, antična preteklost pa je potisnjena v ozadje. Z namenom, da dvigne kakovost življenja v mestu, hkrati pa dopolni turistično ponudbo, občina ustanavlja arheološki park na Panorami, v načrtu ima arheološke poti po mestu in postavitev nove stalne razstave antične zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Tako je občina v letu 2015 že financirala geofizikalni pregled, ki je izhodišče našega projekta. Rezultati projekta bodo predstavljali znanstveno osnovo za oblikovanje arheološkega parka in bodo tako kar najhitreje preneseni v javnosti. Zaradi teh razlogov bo Mestna občina Ptuj tudi sofinancirala predlagani projekt – in to je nekaj izjemnega v slovenskem prostoru.
Krajinska ureditev Panorame v obliki arheološkega parka ima pri tem, kot možna nadregionalno zanimiva kulturno-turistične destinacija, velik potencial. Skupaj s ptujskim mestnim jedrom, gradom in dominikanskim samostanom, je mogoče Panoramo razviti v celovit atraktiven kulturno-turistični produkt.
V letu 2015 je Mestna občina Ptuj financirala geofizikalne raziskave Panorame, ki so izhodišče naše raziskave. Rezultati predlaganega projekta bodo predstavljali znanstveno osnovo za ustanovitev Arheološkega parka Panorama in bodo tako hitro posredovani javnosti na privlačen način. Zaredi tega je tudi Mestna občina Ptuj pripravljena sofinancirati predlagani projekt – kar je nekaj izjemnega za slovenske razmere.
Vzgojni in izobraževalni pomen
Petoviona je bila eno treh največjih rimskih mest na območju srednjega Podonavja ter pomembno upravno, trgovsko in proizvodno središče rimske države. Eden od ciljev projekta je usmerjen posebej na območje Panorame, ki je najbolje ohranjeni velik del kateregakoli rimskega mesta na slovenskem prostoru. Rezultati projekta bodo omogočili večplasten vpogled v pomen, funkcije in posebnosti Petovione. Zainteresirani javnosti in mladini na vseh ravneh izobraževanja bo mogoče predstaviti nova spoznanja na naslednjih področjih:
1. Način življenja v rimskem mestu, organizacija družbe, raven bivalne kulture.
2. Raven tehnične kulture (arhitektura, gradbene tehnike, ogrevanje prostorov, vodovod s spremnimi objekti, terme, obrambni objekti).
3. Duhovno življenje (svetišča, zgodnjekrščanska cerkev).
4. Funkcije mesta (uprava, proizvodnja, trgovina).
5. Zgodovinski razvoj skozi štiri stoletja in pol (od 1. do sredine 5. st.).
6. Posebnosti, po katerih se Petoviona razlikuje od drugih mest v rimskem imperiju:
- širše upravne funkcije (ilirska carina),
- obramba (v zgodnji in pozni rimski dobi),
- lokalne in regionalne posebnosti (čaščenje nutric, Jupitra Depulsorja in kult podonavskih konjenikov).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
