Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   
1.09.00  Naravoslovje  Farmacija   

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
vitamin D, vitamin D2, vitamin D3, ergocalciferol, cholecalciferol, pomanjkanje vitamina D, zdravje kosti, fototip, barva kože
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27975  dr. Urška Blaznik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2022  202 
2.  05373  dr. Ivan Eržen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2022  671 
3.  35405  Teja Fabjan  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2022  43 
4.  24228  dr. Matej Gregorič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2022  226 
5.  39476  Maša Hribar  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2022  61 
6.  51995  dr. Hristo Hristov  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2022  55 
7.  39073  Petra Keršmanc  Naravoslovje  Tehnični sodelavec  2019 - 2022  39 
8.  54315  Sanja Krušič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2020 - 2022 
9.  34577  Kristina Kumer  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2019 - 2022  57 
10.  22463  dr. Anita Kušar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2022  108 
11.  39242  dr. Nina Mikec  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  20 
12.  10691  dr. Joško Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2019 - 2022  1.306 
13.  51498  Tina Pogačnik  Naravoslovje  Raziskovalec  2019 - 2022  32 
14.  24300  dr. Igor Pravst  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2022  317 
15.  35750  Vera Troha Poljančič    Tehnični sodelavec  2019 - 2022 
16.  09178  dr. Janko Žmitek  Farmacija  Raziskovalec  2019 - 2022  297 
17.  24278  dr. Katja Žmitek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2019 - 2022  167 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.320 
2.  2885  VIST - Fakulteta za aplikativne vede  Ljubljana  2288591  785 
3.  3018  INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO, Ljubljana  Ljubljana  3609081000  492 
4.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  18.418 
Povzetek
D vitamin (VitD) je pro-hormon, ključen za normalno rast, razvoj skeleta in optimalno mineralno gostoto kosti. Dokazi kažejo tudi, da VitD zmanjšuje tveganje za mnoge bolezni, ki niso povezane s kostnim zdravjem. Zato je doseganje in vzdrževanje optimalnega statusa VitD v vseh življenjskih obdobjih velikega pomena za posameznika in javno zdravje. Organizem lahko D vitamin pridobi iz dveh virov in sicer s prehrano ter z biosintezo v koži ob izpostavljenosti soncu oz. UVB sevanju. Biosinteza pod vplivom sončne svetlobe je za večino glavni vir D vitamina. Slovenija je srednjeevropska država z zemljepisno širino, ki jo uvršča med države, kjer se pričakuje sezonska variacija D vitamina zaradi nizke intenzitete UVB sevanja v zimskem času. Vendar podatkov o stanju D vitamina pri splošni populaciji odraslih ni na voljo. V Sloveniji ni uveljavljene politike politike bogatenja živil ali dopolnjevanja prehrane z D vitaminom, razen za otroke do prvega leta starosti. Dopolnjevanje prehrane z D vitaminom ostaja tako odločitev posameznika. Do danes sta bili v Sloveniji izvedeni le dve presečni raziskavi statusa D vitamina, in sicer pri nosečnicah. Rezultati so pokazali visoko stopnjo hipovitaminoze D vitamina, saj je imela pomanjkanje ali suboptimalen status VitD ca. polovica žensk. Prav tako je bil dnevni prehranski vnos VitD bistveno nižji od priporočenega. Ti rezultati nakazujejo, da verjetno tudi status v splošni odrasli populaciji ni optimalen in posledično bi bilo ključno pridobiti podatke o statusu D vitamina, posebej v zimski sezoni, pri odrasli slovenski populaciji. Poleg okoljskih dejavnikov in življenjskih navad, je barva kože eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na status VitD pri posamezniku. Rezultati študij, ki so primerjale posameznike z različnimi etničnimi ozadji, kažejo, da temnejša koža zahteva višje doze UVB kot svetlejša za učinkovito biosintezo VitD. Nasprotno so v edini študiji, ki je primerjala status VitD znotraj kavkazijske kohorte, ugotovili, da so svetlejši kavkazijski fototipi bolj podvrženi tveganju za pomanjkanje VitD kot temnejši kavkazisjki fototipi. Glede na to, da je slovenska populacija pretežno kavkazijska, ponuja priložnost za nadaljnje raziskave povezave med barvo kože in statusom VitD ter njegovimi sezonskimi variacijami znotraj kavkazijske kohorte.  Splošna hipoteza predlaganega projekta je, da imamo v slovenskem prebivalstvu precejšnje sezonske variacije vsebnosti D vitamina pri odraslih in da je razširjenost suboptimalnega statusa D vitamina še posebej visoka v zimskem času, zato je smiselno uvesti priporočila za dopolnjevanje prehrane z D vitaminom vsaj za določene populacije. Z uporabo multidisciplinarnega pristopa bodo cilji projekta:   O1: opredeliti glavne prehranske vire D vitamina pri slovenskem prebivalstvu ter ovrednotiti prakse bogatenja živil ob odsotnosti regulatornih zahtev; O2: ugotoviti sezonske variacije vsebnosti D vitamina pri odrasli populaciji v Sloveniji; O3: raziskati povezave med fototipom, indeksom melanina in barvo kože s statusom D vitamina za kavkaške fototipe; O4: ugotoviti učinkovitosti različnih formulacij D vitamina za odpravljanje suboptimalnega statusa D vitamina pri odraslih, zagotavljanje vpogleda v vpliv formulacije na biološko uporabnost D vitamina (randomizirana kontrolirana intervencija s tremi različnimi formulacijami D vitamina; dva meseca uporaba 1000 IU D vitamina); O5: razviti presejalno orodje za identifikacijo posameznikov s tveganjem za pomanjkanje ali suboptimalni status D vitamina, kar bo omogočilo vključitev oseb v nadaljnje diagnostike znotraj sistema zdravstvenega varstva; O6: raziskati ozaveščenost prebivalcev glede vloge D vitamina in prakse dopolnjevanja prehrane z D vitaminom v zimski sezoni; O7: podpora oblikovalcem politik z dokazi, potrebnimi za prihodnje odločitve za podporo optimalnemu statusu D vitamina v populaciji. Podatki bodo pomembni za izboljšanje prehranskih priporočil v Sloveniji in na širšem območju, z
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo zagotovil epidemiološke podatke o statusu D vitamina (VitD) in njegovih sezonskih variacijah za slovensko odraslo populacijo. Ker v Sloveniji trenutno nimamo podatkov o statusu VitD v populaciji, bi bili taki podatki nepogrešljivi za oblikovanje ustreznih politik in za nadaljnje raziskave, zlasti za ugotavljanje novih povezav med prehrano in zdravjem. Glavna moč WP2 študije je, da sledi kohorti posameznikov skozi leto, namesto da bi spremljali različne posameznike v različnih letnih časih. Takšna longitudinalna zasnova študije, ki se redko uporablja za ocenjevanje sezonskih variacij VitD, bo omogočila učinkovitejšo oceno relativnega prispevka različnih faktorjev znotraj in med posamezniki na status VitD. Nadalje bomo raziskali in pridobili pomembne podatke o povezavi med različnimi fototipi in prvič tudi barvo kože ter indeksom melanina s statusom VitD in njegovimi sezonskimi variacijami znotraj kavkazijske kohorte. Ta povezava še ni dobro preučena, saj se je večina raziskav osredotočala na primerjave posameznikov različnih etničnosti, vendar obstajajo indikacije, da ta povezava v kavkaški populaciji odstopa od rezultatov teh študij.   Projekt bo zagotovil tudi nova znanja o vplivu formulacije na učinkovitost pripravkov z VitD ter omogočil nadaljnje raziskave in razvoj učinkovitejših izdelkov. Doslej je bilo ugotovljeno, da ima matriks živila učinek na absorpcijo VitD, medtem ko so učinki sestavin v formulacijah zaenkrat slabo raziskani. Glede na to, da je na voljo veliko različnih formulacij pripravkov z VitD (formulacije v prahu, izdelki na osnovi olja in vode), bodo rezultati o njihovi učinkovitosti za izboljšanje sub-optimalnega statusa VitD dali pomembne. Rezultati bodo podprli prihodnje prakse in priporočila glede dopolnjevanja prehrane.   Projekt bo prispeval tudi k metodologiji na področju ocene statusa VitD; eden od ciljev projekta je razvoj presejalnega orodja za identifikcijo posameznikov s tveganjem za pomanjkanje VitD, ki ga bo mogoče vpeljati za uporabo v nacionalni sistem zdravstvenega varstva.   Prvič bodo ovrednoteni glavni prehranski viri VitD v segmentu procesiranih živil, in sicer s pomočjo inovativnega pristopa z uporabo prodajnih podatkov. Do sedaj je bil tak pristop uporabljen le za nekaj hranil, nikoli za VitD. Trgovske družbe operirajo z ogromno podatki, ki predstavljajo možnost izjemnega vpogleda v izpostavljenost potrošnikov različnim sestavinam živil in podporo ocenam tveganja, vendar so ti podatki trenutno premalo izkoriščeni. Naša raziskava ima izjemno priložnost in razpoložljivo infrastrukturo, da takšne podatke uporabi za izboljšanje javnega zdravja (pogodbe z večjimi trgovci na drobno v Sloveniji, ki nam dajejo letne prodajne podatke na ravni izdelka).   Glede na vse navedeno verjamemo, da bodo rezultati tega projekta izvirni in prispevali k znanstvenemu razvoju na področju prehrane in javnega zdravja, živilske tehnologije in farmacije na globalni ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo znatno izboljšali napredek pri raziskavah na področju prehrane in javnega zdravja, prehrambene tehnologije in farmacije.   Pomembnost projekta za družbo dokazuje sofinanciranje vlade (Ministrstvo za zdravje, 15.000 EUR), rezultati projekta bodo uporabljeni kot znanstveno verodostojna podlaga za sprejetje ustreznih zdravstvenih in javnozdravstvenih politik, smernic in preventivnih programov.   Cilji tega aplikativnega raziskovalnega projekta so v skladu z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-25. Ta program navaja pomen raziskav na področju prehrane, zlasti: a) prednostnih nalog programa Horizon 2020 (zdravje, varnost hrane), b) krepitev medinstitucionalnega sodelovanj, c) potrebo po zbiranju po periodičnem spremljanju stanja in trendov na področju prehrambenega vnosa prebivalstva, d) osveščanje in izobraževanje javnosti. Projekt bo prispeval k boljši uresničitvi vseh teh področij.   Cilji projekta so tudi v skladu s slovensko strateško resolucijo o razvoju slovenskega kmetijstva in živilske industrije do leta 2020 "Hrana za prihodnost".   Rezultati projekta bodo prispevali tudi k razvoju znanosti na področju prehrane in medicine, prehrambene tehnologije in farmacije. Projekt bo prispeval pomembne rezultate o sezonskih spremembah vitamina D v Sloveniji; zagotovljeni bodo zelo pomembni podatki o stanju vitamina D v populaciji.   Zbrani podatki bodo nepogrešljivi ne samo za oblikovanje ustreznih politik, ampak tudi za nadaljnje raziskave, zlasti na medsebojno povezanih področjih prehrane, zdravja in nenalezljivih bolezni. Podatki predlaganega uporabljenega projekta bodo nadgradnja projekta EU MENU / NUTRIHEALTH (zaključek leta 2020), ki ga financirata Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in ARRS. Projekt bo izboljšal tudi mednarodno sodelovanje in ugled slovenske znanosti v svetu.   Projekt bo prav tako zelo pomemben za podjetja, zlasti za segment, povezan s pripravki vitamina D (prehrambena industrija: obogatena živila in prehranska dopolnila; farmacevtska industrija: pripravki z vitaminom D). Industriji bodo s projektom zagotovljeni zelo pomembni podatki o epidemiologiji nezadostnega stanja vitamina D pri prebivalstvu, o epidemiologiji nezadostnega statusa VitD v populaciji, kar bi lahko vplivalo na dobavo in trženje pripravkov, ki vsebujejo VitD. Poleg tega bodo rezultati projekta podpirali proizvodnjo učinkovitejših formulacij vitamina D in zlasti, omogočili razvoj priporočil za njihovo uporabo na osnovi ustreznih dokazov. Z ustreznimi podatki bo industrija imela podatke, ki so ključni za bolj odgovoren razvoj izdelkov in morebitne možnosti za bogatenje hrane z vitaminom D. Pomen projekta za industrijo dokazuje sofinanciranje družbe Valens Int d.o.o. (najmanj 85.000 EUR), hitro rastoče slovensko MSP, specializirano za proizvodnjo aktivnih sestavin za živilsko industrijo in prehranskih dopolnil. Izvoz podjetja v letu 2018 bo presegel 65%, s povprečno 25% letno rastjo prihodkov v zadnjih treh letih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno