Projekti / Programi
Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| 1.09.00 |
Naravoslovje |
Farmacija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B420 |
Biomedicinske vede |
Prehrana |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
vitamin D, vitamin D2, vitamin D3, ergocalciferol, cholecalciferol, pomanjkanje vitamina D, zdravje kosti, fototip, barva kože
Raziskovalci (17)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
27975 |
dr. Urška Blaznik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
202 |
| 2. |
05373 |
dr. Ivan Eržen |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
671 |
| 3. |
35405 |
Teja Fabjan |
Medicina |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
43 |
| 4. |
24228 |
dr. Matej Gregorič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
226 |
| 5. |
39476 |
Maša Hribar |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
61 |
| 6. |
51995 |
dr. Hristo Hristov |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
55 |
| 7. |
39073 |
Petra Keršmanc |
Naravoslovje |
Tehnični sodelavec |
2019 - 2022 |
39 |
| 8. |
54315 |
Sanja Krušič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
9 |
| 9. |
34577 |
Kristina Kumer |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
57 |
| 10. |
22463 |
dr. Anita Kušar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
108 |
| 11. |
39242 |
dr. Nina Mikec |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2020 |
20 |
| 12. |
10691 |
dr. Joško Osredkar |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
1.308 |
| 13. |
51498 |
Tina Pogačnik |
Naravoslovje |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
32 |
| 14. |
24300 |
dr. Igor Pravst |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
317 |
| 15. |
35750 |
Vera Troha Poljančič |
|
Tehnični sodelavec |
2019 - 2022 |
3 |
| 16. |
09178 |
dr. Janko Žmitek |
Farmacija |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
297 |
| 17. |
24278 |
dr. Katja Žmitek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2019 - 2022 |
167 |
Organizacije (4)
Povzetek
D vitamin (VitD) je pro-hormon, ključen za normalno rast, razvoj skeleta in optimalno mineralno gostoto kosti. Dokazi kažejo tudi, da VitD zmanjšuje tveganje za mnoge bolezni, ki niso povezane s kostnim zdravjem. Zato je doseganje in vzdrževanje optimalnega statusa VitD v vseh življenjskih obdobjih velikega pomena za posameznika in javno zdravje.
Organizem lahko D vitamin pridobi iz dveh virov in sicer s prehrano ter z biosintezo v koži ob izpostavljenosti soncu oz. UVB sevanju. Biosinteza pod vplivom sončne svetlobe je za večino glavni vir D vitamina.
Slovenija je srednjeevropska država z zemljepisno širino, ki jo uvršča med države, kjer se pričakuje sezonska variacija D vitamina zaradi nizke intenzitete UVB sevanja v zimskem času. Vendar podatkov o stanju D vitamina pri splošni populaciji odraslih ni na voljo. V Sloveniji ni uveljavljene politike politike bogatenja živil ali dopolnjevanja prehrane z D vitaminom, razen za otroke do prvega leta starosti. Dopolnjevanje prehrane z D vitaminom ostaja tako odločitev posameznika.
Do danes sta bili v Sloveniji izvedeni le dve presečni raziskavi statusa D vitamina, in sicer pri nosečnicah. Rezultati so pokazali visoko stopnjo hipovitaminoze D vitamina, saj je imela pomanjkanje ali suboptimalen status VitD ca. polovica žensk. Prav tako je bil dnevni prehranski vnos VitD bistveno nižji od priporočenega. Ti rezultati nakazujejo, da verjetno tudi status v splošni odrasli populaciji ni optimalen in posledično bi bilo ključno pridobiti podatke o statusu D vitamina, posebej v zimski sezoni, pri odrasli slovenski populaciji.
Poleg okoljskih dejavnikov in življenjskih navad, je barva kože eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na status VitD pri posamezniku. Rezultati študij, ki so primerjale posameznike z različnimi etničnimi ozadji, kažejo, da temnejša koža zahteva višje doze UVB kot svetlejša za učinkovito biosintezo VitD. Nasprotno so v edini študiji, ki je primerjala status VitD znotraj kavkazijske kohorte, ugotovili, da so svetlejši kavkazijski fototipi bolj podvrženi tveganju za pomanjkanje VitD kot temnejši kavkazisjki fototipi. Glede na to, da je slovenska populacija pretežno kavkazijska, ponuja priložnost za nadaljnje raziskave povezave med barvo kože in statusom VitD ter njegovimi sezonskimi variacijami znotraj kavkazijske kohorte.
Splošna hipoteza predlaganega projekta je, da imamo v slovenskem prebivalstvu precejšnje sezonske variacije vsebnosti D vitamina pri odraslih in da je razširjenost suboptimalnega statusa D vitamina še posebej visoka v zimskem času, zato je smiselno uvesti priporočila za dopolnjevanje prehrane z D vitaminom vsaj za določene populacije. Z uporabo multidisciplinarnega pristopa bodo cilji projekta:
O1: opredeliti glavne prehranske vire D vitamina pri slovenskem prebivalstvu ter ovrednotiti prakse bogatenja živil ob odsotnosti regulatornih zahtev;
O2: ugotoviti sezonske variacije vsebnosti D vitamina pri odrasli populaciji v Sloveniji;
O3: raziskati povezave med fototipom, indeksom melanina in barvo kože s statusom D vitamina za kavkaške fototipe;
O4: ugotoviti učinkovitosti različnih formulacij D vitamina za odpravljanje suboptimalnega statusa D vitamina pri odraslih, zagotavljanje vpogleda v vpliv formulacije na biološko uporabnost D vitamina (randomizirana kontrolirana intervencija s tremi različnimi formulacijami D vitamina; dva meseca uporaba 1000 IU D vitamina);
O5: razviti presejalno orodje za identifikacijo posameznikov s tveganjem za pomanjkanje ali suboptimalni status D vitamina, kar bo omogočilo vključitev oseb v nadaljnje diagnostike znotraj sistema zdravstvenega varstva;
O6: raziskati ozaveščenost prebivalcev glede vloge D vitamina in prakse dopolnjevanja prehrane z D vitaminom v zimski sezoni;
O7: podpora oblikovalcem politik z dokazi, potrebnimi za prihodnje odločitve za podporo optimalnemu statusu D vitamina v populaciji. Podatki bodo pomembni za izboljšanje prehranskih priporočil v Sloveniji in na širšem območju, z
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo zagotovil epidemiološke podatke o statusu D vitamina (VitD) in njegovih sezonskih variacijah za slovensko odraslo populacijo. Ker v Sloveniji trenutno nimamo podatkov o statusu VitD v populaciji, bi bili taki podatki nepogrešljivi za oblikovanje ustreznih politik in za nadaljnje raziskave, zlasti za ugotavljanje novih povezav med prehrano in zdravjem. Glavna moč WP2 študije je, da sledi kohorti posameznikov skozi leto, namesto da bi spremljali različne posameznike v različnih letnih časih. Takšna longitudinalna zasnova študije, ki se redko uporablja za ocenjevanje sezonskih variacij VitD, bo omogočila učinkovitejšo oceno relativnega prispevka različnih faktorjev znotraj in med posamezniki na status VitD. Nadalje bomo raziskali in pridobili pomembne podatke o povezavi med različnimi fototipi in prvič tudi barvo kože ter indeksom melanina s statusom VitD in njegovimi sezonskimi variacijami znotraj kavkazijske kohorte. Ta povezava še ni dobro preučena, saj se je večina raziskav osredotočala na primerjave posameznikov različnih etničnosti, vendar obstajajo indikacije, da ta povezava v kavkaški populaciji odstopa od rezultatov teh študij.
Projekt bo zagotovil tudi nova znanja o vplivu formulacije na učinkovitost pripravkov z VitD ter omogočil nadaljnje raziskave in razvoj učinkovitejših izdelkov. Doslej je bilo ugotovljeno, da ima matriks živila učinek na absorpcijo VitD, medtem ko so učinki sestavin v formulacijah zaenkrat slabo raziskani. Glede na to, da je na voljo veliko različnih formulacij pripravkov z VitD (formulacije v prahu, izdelki na osnovi olja in vode), bodo rezultati o njihovi učinkovitosti za izboljšanje sub-optimalnega statusa VitD dali pomembne. Rezultati bodo podprli prihodnje prakse in priporočila glede dopolnjevanja prehrane.
Projekt bo prispeval tudi k metodologiji na področju ocene statusa VitD; eden od ciljev projekta je razvoj presejalnega orodja za identifikcijo posameznikov s tveganjem za pomanjkanje VitD, ki ga bo mogoče vpeljati za uporabo v nacionalni sistem zdravstvenega varstva.
Prvič bodo ovrednoteni glavni prehranski viri VitD v segmentu procesiranih živil, in sicer s pomočjo inovativnega pristopa z uporabo prodajnih podatkov. Do sedaj je bil tak pristop uporabljen le za nekaj hranil, nikoli za VitD. Trgovske družbe operirajo z ogromno podatki, ki predstavljajo možnost izjemnega vpogleda v izpostavljenost potrošnikov različnim sestavinam živil in podporo ocenam tveganja, vendar so ti podatki trenutno premalo izkoriščeni. Naša raziskava ima izjemno priložnost in razpoložljivo infrastrukturo, da takšne podatke uporabi za izboljšanje javnega zdravja (pogodbe z večjimi trgovci na drobno v Sloveniji, ki nam dajejo letne prodajne podatke na ravni izdelka).
Glede na vse navedeno verjamemo, da bodo rezultati tega projekta izvirni in prispevali k znanstvenemu razvoju na področju prehrane in javnega zdravja, živilske tehnologije in farmacije na globalni ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo znatno izboljšali napredek pri raziskavah na področju prehrane in javnega zdravja, prehrambene tehnologije in farmacije.
Pomembnost projekta za družbo dokazuje sofinanciranje vlade (Ministrstvo za zdravje, 15.000 EUR), rezultati projekta bodo uporabljeni kot znanstveno verodostojna podlaga za sprejetje ustreznih zdravstvenih in javnozdravstvenih politik, smernic in preventivnih programov.
Cilji tega aplikativnega raziskovalnega projekta so v skladu z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-25. Ta program navaja pomen raziskav na področju prehrane, zlasti: a) prednostnih nalog programa Horizon 2020 (zdravje, varnost hrane), b) krepitev medinstitucionalnega sodelovanj, c) potrebo po zbiranju po periodičnem spremljanju stanja in trendov na področju prehrambenega vnosa prebivalstva, d) osveščanje in izobraževanje javnosti. Projekt bo prispeval k boljši uresničitvi vseh teh področij.
Cilji projekta so tudi v skladu s slovensko strateško resolucijo o razvoju slovenskega kmetijstva in živilske industrije do leta 2020 "Hrana za prihodnost".
Rezultati projekta bodo prispevali tudi k razvoju znanosti na področju prehrane in medicine, prehrambene tehnologije in farmacije. Projekt bo prispeval pomembne rezultate o sezonskih spremembah vitamina D v Sloveniji; zagotovljeni bodo zelo pomembni podatki o stanju vitamina D v populaciji.
Zbrani podatki bodo nepogrešljivi ne samo za oblikovanje ustreznih politik, ampak tudi za nadaljnje raziskave, zlasti na medsebojno povezanih področjih prehrane, zdravja in nenalezljivih bolezni. Podatki predlaganega uporabljenega projekta bodo nadgradnja projekta EU MENU / NUTRIHEALTH (zaključek leta 2020), ki ga financirata Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in ARRS. Projekt bo izboljšal tudi mednarodno sodelovanje in ugled slovenske znanosti v svetu.
Projekt bo prav tako zelo pomemben za podjetja, zlasti za segment, povezan s pripravki vitamina D (prehrambena industrija: obogatena živila in prehranska dopolnila; farmacevtska industrija: pripravki z vitaminom D). Industriji bodo s projektom zagotovljeni zelo pomembni podatki o epidemiologiji nezadostnega stanja vitamina D pri prebivalstvu, o epidemiologiji nezadostnega statusa VitD v populaciji, kar bi lahko vplivalo na dobavo in trženje pripravkov, ki vsebujejo VitD. Poleg tega bodo rezultati projekta podpirali proizvodnjo učinkovitejših formulacij vitamina D in zlasti, omogočili razvoj priporočil za njihovo uporabo na osnovi ustreznih dokazov. Z ustreznimi podatki bo industrija imela podatke, ki so ključni za bolj odgovoren razvoj izdelkov in morebitne možnosti za bogatenje hrane z vitaminom D. Pomen projekta za industrijo dokazuje sofinanciranje družbe Valens Int d.o.o. (najmanj 85.000 EUR), hitro rastoče slovensko MSP, specializirano za proizvodnjo aktivnih sestavin za živilsko industrijo in prehranskih dopolnil. Izvoz podjetja v letu 2018 bo presegel 65%, s povprečno 25% letno rastjo prihodkov v zadnjih treh letih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
