Projekti / Programi
Identifikacija virov Pb v zgornji Mežiški dolini na podlagi izotopske sestave Pb
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.04.06 |
Naravoslovje |
Kemija |
Geokemija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P305 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija okolja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.04 |
Naravoslovne vede |
Kemija |
Onesnaženost s Pb, izotopi Pb, identifikacija virov in porazdelitev, MC-ICP-MS, prašni delci, zgornje Mežiška dolina
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
85.565 |
Povzetek
Na področju zgornje Mežiške doline leži največje rudišče svinca (Pb) in cinka (Zn) v Sloveniji z dolgo zgodovino rudarske dejavnosti. Posledica tega je prekomerno onesnaženje zgornje Mežiške doline s Pb, Zn in drugimi strupenimi elementi. Ker se Pb z vdihavanjem in zaužitjem onesnaženih prašnih delcev, hrane in vode prenaša v telo, so imeli delavci in okoliški prebivalci močno povišane koncentracije Pb v krvi. Po uvedbi prvih zaščitnih ukrepov in predvsem po zaprtju rudnika in talilnice ter sanacijskih ukrepih, se je obremenjenost okolja in ljudi začela zmanjševati. V zadnjih nekaj letih, pa so koncentracije Pb v krvi, predvsem otrok, začele stagnirati oziroma celo rasti. Razlog za to je ponovno sproščanje Pb, saj je tudi vsebnost Pb v prašnih delcih začela rasti. Poudarek dosedanjih raziskav v zgornji Mežiški dolini je bil predvsem na obremenitvi okolja s Pb in njegovi porazdelitvi v okolju. Podrobnejša raziskava o potencialnih virih Pb v prašnih delcih in ocena prispevka posameznih virov pa še ni bila narejena. Zato bomo v predlaganem projektu določili izotopsko sestavo Pb v okoljskih vzorcih iz področja zgornje Mežiške doline, da bi identificirali vire onesnaženosti prašnih delcev s Pb. Da bi to dosegli bomo: (1) določili izotopsko sestavo Pb v različnih okoljskih vzorcih (ruda, halda, zemlja, pesek iz peskovnikov, makadamskih cest in nabrežin, rečni sediment, izpusti iz industrijskih objektov; (2) določili izotopsko sestavo Pb v prašnih delcih in jo primerjati s sestavo posameznih virov. Izotopsko sestavo Pb bomo določili z multikolektorskim masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (MC-ICP-MS). Nadalje bomo (3) določili porazdelitev koncentracije Pb med različne frakcije glede na velikost delcev v vzorcih halde, peska, zemlje in sedimentov; (4) ocenili biološko dostopnost Pb v vzorcih halde in rečnega sedimenta, ki se občasno uporabljata za nasutje makadamskih cest in nabrežin; in (5) na osnovi zbranih podatkov ocenili glavne vire onesnaženja oziroma njihove prispevke k onesnaženju, ki bodo podlaga ustreznim ukrepom, s katerimi bo možno preprečiti, oziroma zmanjšati onesnaženost okolja s Pb v zgornji Mežiški dolini, kar bo imelo pozitiven vpliv na zdravje okoliškega prebivalstva.
Pomen za razvoj znanosti
Kljub temu da omogočajo izotopske tehnike pridobitev zanesljivih rezultatov o izotopskih razmerjih elementov v okoljskih vzorcih in identifikacije virov onesnaženja, na osnovi katerih se lahko izvedemo učinkovite ukrepe za sanacijo kontaminiranih območij s Pb, se ta orodja v Sloveniji skorajda ne uporabljajo. Predlagan projekt bo omogočil pridobivanje ustreznih znanj na področju uporabe izotopskih tehnik za določanje virov Pb, ki največ prispevajo k izpostavljenosti in obremenitvi prebivalstva v Zgornji Mežiški dolini. V okviru projekta se bo na področju določanja izotopskih razmerij Pb v okoljskih vzorcih z MC-ICP-MS izobraževal en doktorski in/ali magistrski študent. Vzgoja mladih kadrov bo pomembno prispevala k širjenju znanja in kompetentnemu in strokovnemu odločanju pri načrtovanju in pripravi ustreznih ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti s Pb v Mežiški dolini. Projekt bo predstavljal vzorčni primer dobre prakse uporabe izotopskih tehnik za sledenje virom onesnaženja v okolju in bo služil za podporo odločevalcem pri reševanju ostalih odprtih izzivov okoljske problematike v Sloveniji.
Uporaba svinčevih izotopov za sledenje virom svinca v okolju v svetovnem merilu sicer ni nova. Bo pa, zaradi kompleksnosti primera problematike onesnaženja okolja zgornje Mežiške doline s Pb, kjer je možnih več različnih virov Pb, ter prepletanja zgodovinskih antropogenih virov in obstoječe industrije predelave Pb, potrebno razviti nov pristop k obdelavi rezultatov. Poleg Pb izotopov in celotne koncentracije Pb bodo uporabljeni tudi drugi parametri, kot so delež biološko dostopnega Pb, večelementna analiza in GIS orodja. Zato bo projekt v svetovnem merilu predstavljal primer učinkovite uporabe omenjenih orodij v zelo kompleksnem okolju, kjer je potrebno določiti in ovrednotiti posamezne vire onesnaženja, ki služijo vpeljavi ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja okolja in javnega zdravja prebivalstva.
Poleg tega bomo z objavami v mednarodnih nanstvenih revijah prispevali k večji prepoznavnosti naših raziskovalcev in Slovenije na mednarodnem prizorišču. V projekt bo vključenih več mladih raziskovalcev, ki bodo delno opravljali svoje naloge kot del tega projekta. Znanja, pridobljena v tem projektu, bodo prenesena v izobraževanje na podiplomskem študiju.
Pomen za razvoj Slovenije
Pričakujemo, da bodo rezultati projekta omogočili natančno določitev virov onesnaženja prašnih delcev s Pb, kar bo podlaga za pripravo ustreznih sanacijskih ukrepov. Po sanaciji se bosta kakovost okolja in posledično zdravja ljudi povečali. Zmanjšal se bo obseg odsotnosti od dela zaradi bolezni, kar bo ugodno vplivalo na gospodarstvo v regiji.
