Projekti / Programi
Stalna geodetska znamenja kot temelj za kakovostno delovanje geodetske stroke
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P515 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geodezija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
stalna geodetska znamenja, trigonometrične točke, reperji, deželno mejno znamenje, mejna znamenja, vredotenje, arhivski podatki, digitalna zbirka
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Geodetska znamenja se na terenu pojavljajo v različnih oblikah, kot stebri, stolpi, mejni kamni, reperji, posamezne označbe na naravnih in grajenih objektih ali celo kot samostojni manjši zidani objekti. Ne glede na starost, vrsto in namen postavitve stalnih geodetskih znamenj, le-ta v večini primerov materializirajo koordinatne sisteme ali zemljiško-lastniška razmerja na nekem območju, ki v znatni meri obstajajo še danes in tako nimajo le zgodovinske vrednosti.
Med stalna geodetska znamenja sodijo:
fundamentalni reper v Rušah, reperji različnih redov višinskih mrež, geodetske točke triangulacijskih baz v Radovljici in Mariboru, mejniki starih deželnih meja Avstro-Ogrske,
triangulacijske točke na vrhovih slovenskih hribov in gora,
stara mejna znamenja, ki so določala deželne ali državne meje in ki lahko še vedno vplivajo na določitev državnih meja (predvsem z R Hrvaško),
različne mejno-lastninske oznake v zemljiškem katastru (različne oblike mejnih znamenj: mejniki, različno označena vklesana mejna znamenja v skale ali objekte) in
geodetske točke z izobraževalno-turističnim potencialom (npr. GEOSS – Geometrično središče Slovenije v Slivni pri Vačah), geodetske točke z razglednimi stolpi (npr. Rašica),
tu so še kamni, naravni ali betonski, večji ali manjši, kot oznake trig. točk 2. in točk nižjih redov,
gravimetrične točke, posebej pomebne so absolutne gravimetrične točke – grad Socerb, Sevniški grad, trdnjava Kluže, grad Bogenšperk, cerkev sv. Areh in druge
S poznavanjem stalnih geodetskih znamenj iz obdobja klasične geodetske izmere lahko v določenih primerih omogočimo njihovo uporabnost tudi pri izvajanju sodobne geodetske izmere. Geodezija je namreč ena redkih strok, ki za kakovostno delovanje v sodobnem času, mora sodobne metode izmere oz. podatke združevati s podatki pridobljenimi v preteklosti. Odločitve v sedanjosti so pravilnejše in lažje, če poznamo načela in praktično delovanje geodetske znanosti in stroke v preteklosti. Zaradi pravne zaščite nepremičnin in vzdrževanja državnega koordinatnega sistema je ohranjanje pomembnih starih stalnih geodetskih znamenj v naravi, skupaj s podatki pridobljenimi v preteklosti, zelo pomembno. Tudi v območjih na meji z R Hrvaško je pomembno identificirati in ovrednotiti stalna zgodovinska geodetska znamenja za namene strokovnega odločanja v postopkih urejanja državnih mej. Nenazadnje pa lahko z dobrim poznavanjem teh geodetskih znamenj sodelujemo v evropskih iniciativah ohranjanja tehnične kulturne dediščine (npr. na območju nekdanje Avstro-Ogrske), nekatera geodetska znamenja pa bi lahko sodila tudi na seznam svetovne spomeniške dediščine UNESCO.
Projekt bo razdeljen na štiri delovne pakete:
Delovni paket 1: Metodološka navodila za popis, vrednotenje in uporabo različnih stalnih geodetskih znamenj v sodobnem času
Delovni paket 2: Raziskava virov in literature o pomembnih stalnih geodetskih znamenjih
Delovni paket 3: Modeliranje digitalne zbirke pomembnih stalnih geodetskih znamenj in njihovih lastnosti
Delovni paket 4: Diseminacija rezultatov projekta
Zasnovi metodologije za popis in vrednotenje in uporabo različnih pomembnih stalnih geodetskih znamenj v sodobnem času, bo sledila raziskava virov in literature o pomebnih geodetskih znamenjih. Izvedli bomo tudi intervuje s starejšimi strokovnjaki geodeti, ki so v času klasične geodetske izmere sodelovali oz. bili udeleženi pri postavitvi ali vzdrževanju pomembnih stalnih geodetskih znamenj.
Končni materialni rezultat projekta bo izdelan konceptualni model digitalne zbirke pomembnih stalnih geodetskih znamenj, v katerem bodo popisane merodajne lastnosti teh znamenj. Izdelana bodo tudi metodološka navodila za vrednotenje in uporabo izbranih stalnih geodetskih znamenj v sodobnem času glede na možnosti uporabe znamenj za sodobne geodetske namene, njihovo kulturnozgodovinsko vrednost ter turistični potencial. Preučena bo tudi možnost opredelitve izbora najpomembnejših geodetskih znamenj, ki bi po zaključku projekta prešel
Pomen za razvoj znanosti
Stalna geodetska znamenja predstavljajo temelj kakovostnega delovanje geodetske znanosti in stroke. V osnovi predstavljajo materializacijo koordinatnih sistemov, tako horizontalnih kot višinskih, kot tudi materializacijo zemljiško-lastniških razmerij v prostoru. Zaradi vzdrževanja državnega koordinatnega sistema in vseh uradnih evidenc geodetske službe je pomembno ohranjati stalna geodetska znamenja iz obdobja klasične goedetske izmere v naravi in njihove podatke pridobljene v preteklosti, saj jih le tako lahko povežemo s podatki, ki so pridobljeni v sodobnem času. Stalna geodetska znamenja so zato pomembna zaradi ohranjanja materializacije starih koordinatnih sistemov in ohranjanja materialne osnove klasičnih geodetskih metod meritev.
V času vzpostavitve triangulacijske mreže na območju današnje Slovenije, od sredine 18. stoletja do konec 19. stoletja, naj bi bilo postavljenih okrog 15.000 trigonometričnih točk 1. do 4. reda. Nova trigonometrična mreža 1. reda, imenovana tudi astronomsko-geodetska mreža, pa je bila v Sloveniji na novo vzpostavljena konec 40-tih in dokončno vzpostavljena po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji in Sloveniji sredi 50-ih let 20. stoletja. V tem obdobju je bilo v uporabi 35 trigonometričnih točk 1. reda, obeleženih z dva do dvaindvajset metri visokimi opečnatimi ali betonskimi stebri. Večina teh točk je bila povzeta po obstoječih avstrijskih in jugoslovanskih trigonometričnih točkah 1. reda. Trigonometrične točke nižjih redov pa so bile obeležene z manjšimi betonskimi kvadri ali iz klesanega naravnega kamna.
Sodobni državni horizontalni koordinatni sistem Slovenije je realiziran z mrežo EUREF-točk (EUREF-Regional Reference Frame Sub-Commission for EUROPE) in stalno delujočih GNSS-postaj v omrežju SIGNAL (Slovenija-Geodezija-Navigacija-Lokacija), v prihodnje pa bo to vlogo referenčnega ogrodja prevzela državna kombinirana geodetska mreža, imenovana tudi kombinirana državna geodetska mreža ali geodetska mreža 0. reda, ki jo sestavlja deset referenčnih postaj GNSS na šestih lokacijah. Prvič so bile koordinate EUREF-točk na območju Slovenije določene v okviru EUREF-izmer v devedesetih letih dvajsetega stoletja, ter pomenijo prvo realizacijo globalnega terestričnega koordinatnega sistema ETRS89 (European Terrestrial Reference System 1989) v Sloveniji (oznaka D96). Tedaj so bile v geodetsko izmero vključene tudi vse obstoječe trigonometične točke 1. reda. Koordinate stalno delujočih postaj državnega GNSS-omrežja SIGNAL so bile v koordinatnem sistemu ETRS89 določene v t. i. mini EUREF GNSS-izmeri leta 2007. Koordinate vseh treh omrežij pa so bile prvič hkrati določene v okviru GNSS-izmere EUREF Slovenija 2016. Vzpostavljena je bila nova realizacija ETRS89 v Sloveniji (ETRS89/D17), ki pa še ni v praktični uporabi.
Poleg točk, ki so v preteklosti opredeljevale horizontalni sistem, se je istočasno vzpostavilo še mrežo nivelmanskih točk, tako imenovane reperje, ki opredeljujejo državni višinski sistem. Konec 19. toletja in v začetku 20. stoletja so v takratni celotni Avstriji določili nadmorske višine 16.652 reperjem preciznega nivelmana, ki so bili navezani na izhodiščni reper pomola Santorio v Trstu. Tedaj so bile na območju Evrope izvedene prve obsežne izmere nivelmanskih mrež. V Jugoslaviji, se je izvedlo še več nivelmanskih izmer, ki so se navezovale na različne izhodiščne reperje: od Bakra, Maglaja in nazadnje Kopra. Le zadnji se nahaja v Sloveniji.
Kakovosten državni geodetski referenčni sistem je pomemben za vse, ki se ukvarjajo s prostorskimi podatki in georeferenciranjem. Geodezija kot znanost in stroka, ter državna geodetska služba imata nalogo zagotavljati kakovostni prostorski državni koordinatni sistem, tako horizontalni kot vertikalni, ki se tekom časa spreminja, in sicer na način, da uporabniku pri svojem vsakdanjem operativnem delu ne bo povzročal dodatnih težav. Temeljno poslanstvo geodezije kot znanosti in državne geodetske službe je zagotavljanje kakovostne p
Pomen za razvoj Slovenije
Državni prostorski koordinatni sistem, kot del geodetskega referenčnega sistema, zagotavlja pogoje za enolično določanje in predstavljanje položaja objektov in pojavov s prostorskimi koordinatami na ozemlju Republike Slovenije in je skladen z evropskim prostorskim koordinatnim sistemom ESRS (European Spatial Reference System). Številnim gospodarskim panogam in subjektom tako omogoča enolično geolokacijo objektov in pojavov v prostoru.
Obe sestavini prostorskega koordinatnega sistema (horizontalna in vertikalna) sta vzpostavljeni z državnimi geodetskimi točkami, katerih zgodovina nastanka in vzdržavanja njihove materializacije v naravi, kot stalnih geodetskih znamenj, je predstavljeno v poglavju 21.1 Pomen projekta za razvoj znanosti in stroke, in z državnim omrežjem stalnih postaj za določanje položaja s tehnologijo globalnih navigacijskih satelitskih sistemov. Slednje je omrežje SIGNAL, ki predstavlja državno omrežje 16 stalnih GNSS-postaj, ki so enakomero razporejene po vsej državi. Je osnova državne geoinformacijske infrastruktrue in predstavlja ogrodje slovenskega državnega koordinatnega sistema. Poznavanje zgodovine stalnih geodetskih znamenj nam omogoča tudi bolj kakovostno uporabo podatkov pridobljenih v različnih časovnih obdobjih in zato zapisanih v različnih takrat veljavnih prostorskih koordinatnih sistemih. Dobro poznavanje materializacije prostorskih koordinatnih sistemov, ki so veljali v različnih časovnih obdobjih, tako omogoča bolj kakovostno in nepristransko delovanje geodetske službe in bolj kakovostno delovanje gospodarskega dela stroke pri vsakdanjem delu v praksi. Poleg tega je pomen projekta tudi v zagotovitvi pogojev za bolj kakovostno spremljanje in analiziranje stanja in sprememb v prostoru skozi daljše časovno obdobju vsem strokam, ki pri svojem delu uporabljajo podatke geodetske službe in stroke.
Sodobno zasnovan in kakovostno realiziran državni koordinatni sistem omogoča, skupaj s prostorskimi podatki, ki se nanj navezujejo, mednarodno izmenljivost podatkov med gospodarskimi subjekti, hkrati pa ima na gospodarstvo pozitivne finančne, časovne, organizacijske in tehnološke učinke. Predvsem v obdobju uvedbe sodobne satelitske tehnologije satelitsko podprtega določanja položaja objektov in pojavov v prostoru je posreden vpliv stalnih geodetskih znamenj državnih geodetskih točk na številne gospodarske panoge izredenga pomena. Pravilna in točna geolokacija objektov in pojavov je pomembna v vseh štirih sektorjih gospodarstva. Primarni sektor, kot so npr. kmetijstvo, ribištvo, gozdrastvo, sekundarni sektor, kot so npr. industrija, gradbeništvo, energetika, terciarni sektor storitvenih dejavnosti, kot vpr. trgovina, turizem, transport, cestni, ladijski in zračni promet ter navigacija, ter kvartarni sektor, kot npr. javna uprava, so neizbežno povezani s prostorom in enovito geolokacijo svojih dotičnih objektov, zemljišč in dejavnosti, ki jih v prostoru izvajalo. Tako kot so vse gospodarske dejavnosti med seboj tesno povezane in soodvisne, tako tudi stalna geodetska znamenja, ki bodisi opredeljujejo materializacijo prostorskih koordinatnih sistemov, zemljiško-lastniška razmerja ali pa obeležujejo potek državnih meja skozi čas, posredano ali neposredno vplivajo na v izvajanje gospodarskih dejavnosti v prostoru. In ne le na ozemlju naše države, temveč tudi na obmejnem pasu s Italijo, Avstrijo in Hrvaško.
Kot je bilo že omenjeno, imajo stalna geodetska znamenja poleg izjemno pomembne vloge pri vzpostavitvi (materializaciji) slovenskega državnega prostorskega koordinatnega sistema v fizičnem prostoru v različnih časovnih obdobjih, pomembno vlogo tudi pri zemljiško-lastniških razmerjih, ki so pomembni v vseh gospodarskih panogah. Odločilno vlogo imajo na področju gospodarjenja z nepremičninami (zemljišča in objekti) in njihove pravne zaščite, kot tudi pri določanju teritorialnega območja države. S spreminjanjem državnih ozemelj, od Habsburške monarhije do samostojne Republike Slovenije, so se spreminjale tudi d
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
