Projekti / Programi
Analiza napak na vozilih ugotovljenih pri postopkih tehničnih pregledov vozil s konvencionalnimi statističnimi metodami in z metodami rudarjenja podatkov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.11.04 |
Tehnika |
Konstruiranje |
Strojni deli, stroji in naprave |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T003 |
Tehnološke vede |
Transportna tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
tehnični pregled vozila, tehnične okvare, analiza okvar po regijah, analiza okvar po izvajalcih, multivariantna analiza, rudarjenje podatkov
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
16334 |
dr. Jernej Klemenc |
Konstruiranje |
Vodja |
2019 - 2022 |
782 |
| 2. |
50821 |
dr. Tadej Kocjan |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
45 |
| 3. |
13469 |
dr. Marko Nagode |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
812 |
| 4. |
26561 |
dr. Simon Oman |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
254 |
| 5. |
29047 |
dr. Domen Šeruga |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
337 |
| 6. |
32031 |
dr. Urša Šolinc |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
28 |
| 7. |
39298 |
dr. Peter Zobec |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
36 |
Organizacije (1)
Povzetek
V sklopu projekta bo izvedena analiza napak na vozilih ugotovljenih pri postopkih tehničnih pregledov vozil.
Cilji projekta sovpadajo s postavljenimi zahtevami v razpisni dokumentaciji:
1.) Zbiranje podatkov številu opravljenih tehničnih pregledov v posameznem letu pri posameznih izvajalnih organizacijah.
2.) Ugotovitev podatkov o številu tehnično brezhibnih vozil po organizacijah.
3.) Ugotovitev podatkov o treh najpogostejših pomanjkljivostih, napakah in kritičnih napakah pri pregledih.
4.) Izvedba analize napak na območjih različnih regij v Republiki Sloveniji.
5.) Izvedba analize različnih napak pri različnih organizacijah.
Cilji projekta so razdeljeni na dva sklopa: t.j. na primarne in sekundarne cilji projekta.
Primarni cilj projekta je, da se: i.) za obdobje dveh let določi število opravljenih tehničnih pregledov za različne kategorije vozil; ii.) analizira tehnično brezhibnost vozil ter odkrite napake in iii.) izvede primerjavo z zahodno evropskimi državami (predvsem z Nemčijo, kjer so javno dostopni podatki najpopolnejši). Z doseganjem primarnega cilja bo mogoče postaviti tudi nabor priporočil, ki bi vodila v izboljšanje stanja tehnične brezhibnosti vozil, registriranih v Sloveniji.
Sekundarni cilj projekta je primerjalna analiza med različnimi regijami in izvajalci tehničnih pregledov. V primerih odkritih razlik, bomo z analizo vzrokov skušali oblikovati priporočila za zmanjšanje teh razlik, kjer bo to mogoče.
Zadane cilje projekta bomo dosegli z izvajanjem aktivnosti v šestih vsebinskih fazah projekta, ki si med seboj logično sledijo in se tudi prekrivajo:
1.) Začetno zbiranje podatkov o tehničnih pregledih od izvajalcev.
2.) Analiza začetnega nabora podatkov z ugotavljanjem nepopolnih ali manjkajočih podatkov.
3.) Priprava priporočil in metod za izboljšanje kvalitete vhodnih podatkov.
4.) Zbiranje podatkov za namen končne statistične analize in rudarjenja podatkov.
5.) Vmesna in končna obdelava podatkov.
6.) Predstavitev in diseminacija rezultatov.
Začetne faze projekta so namenjene predvsem oceni kvalitete podatkov o tehničnem stanju vozil, ki jih je mogoče pridobiti s strani izvajalcev. Zaradi velikega obsega podatkov, ki bodo zbrani od organizacijsko zelo različnih izvajalcev tehničnih pregledov tako pričakujemo probleme, ki so povezani z manjkajočimi ali nepopolnimi podatki. Kvaliteta vnosa podatkov v informacijski sistem namreč lahko predstavlja določen problem, saj lahko vodi do primerjanja v principu neprimerljivih podatkov. Zato bo poseben del projekta predstavljala tudi analiza kakovosti vhodnih podatkov in po potrebi razvoj metodologije za procesiranje manjkajočih ali nepopolnih podatkov.
Z različnimi statističnimi analizami in metodami rudarjenja podatkov bomo nato skušali ugotoviti, kakšno je dejansko stanje tehničnih pregledov in napak, ki se pri njih odkrijejo. Nadalje bomo analizirali statistična odstopanja na tehničnih pregledih ugotovljenih pomanjkljivosti in napak. Pri tem se bo podatke smiselno združevalo po regijah s ciljem določitve lokalnih posebnosti glede starostnega spektra vozil. Izvedle se bodo tudi primerjalne analize med posameznimi izvajalci tako na nivoju regij kot tudi države. Na ta način se bo ugotovilo regijska odstopanja in odstopanja na nivoju države. V primeru večjih ugotovljenih odstopanj med regijami ali izvajalci bomo z dodatnimi analizami skušali ugotoviti vzroke zanje.
Končni rezultat analiz bo tudi primerjava stanja tehnične izpravnosti vozil s stanjem v razviti večji zahodni državi (Nemčija). Primerjali bomo tako podobnost statistik tehničnih napak kot tudi podobnost naraščanja tehničnih napak s starostjo pregledanih vozil.
Z doseganjem primarnih ciljev projekta bodo ob koncu projekta na voljo naslednji rezultati:
- Na enoličen način bo natančno ugotovljeno število tehničnih pregledov v RS za dve zaporedni leti.
- Ugotovljeno bo stanje o tehnični brezhibnosti vozil za različna starostna obdobja vozil. Ugotovljene napake bodo povezane s starostjo vozila.
- Na vo
Pomen za razvoj znanosti
Člani projektne skupine se ukvarjajo z naprednimi statističnimi analizami in metodami rudarjenja podatkov že dvajset let. Vendar so do sedaj uporabljali metodologijo večinoma za reševanje tehniških problemov z omejenim številom podatkov, nekaj malega pa tudi za analizo nepremičninskega trga v republiki Sloveniji, kjer je bil glavni problem velika količina nepopolnih ali manjkajočih podatkov. V tem projektu pričakujemo, da bomo lahko metode aplicirali tudi na zelo velikem obsegu podatkov (ang. "big data"), saj je po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji registriranih približno milijon in pol vozil, kar pomeni nekaj sto tisoč tehniških pregledov na leto ob upoštevanju frekvence tehniških pregledov, ki jo predpisuje Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) iz leta 2017. Nadalje pričakujemo zaradi velikih razlik med organizacijami, ki so pooblaščene za izvajanje tehniških pregledov, znaten delež nepopolnih ali manjkajočih podatkov, kar bo poseben izziv tega projekta tudi s stališča modeliranja manjkajočih podatkov. Rešitev tega izziva lahko predstavlja pomemben doprinos k znanosti s področja obdelave podatkov. Tudi sami rezultati analize, predvsem statistične značilnosti napak po posameznih regijah ter vzorci, ki bi jih utegnili najti z metodami rudarjenja podatkov, bodo predstavljali pomemben doprinos k znanosti. V domači in tuji znanstveni in poljudni literaturi namreč ni veliko referenc in podatkov (z izjemo Nemčije) o tipičnih okvarah in njihovi frekvenci, ki se jih odkrije pri tehničnih pregledih. Zato pričakujemo, da bomo poleg vseh koristnih informacij, ki bodo prispevale k povečanju prometne varnosti, lahko iz rezultatov projekta napisali tudi več znanstvenih objav in jih predstavili v mednarodnih revijah in na mednarodnih konferencah.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredno gospodarstvo, ki bo zajeto s tem projektom so podjetja, ki se ukvarjajo z izvajanjem tehničnih pregledov vozil. Korist, ki jo bodo imela ta podjetja od projekta je, da bo na osnovi izvedenih statističnih analiz mogoče poenotiti pristope k izvajanju tehničnih pregledov, čeprav so te stvari že dokaj natančno specificirane v zakonodaji. Z izvedenimi statističnimi analizami bo namreč mogoče odkriti, ali se porazdelitve odkritih napak na tehničnih pregledih razlikujejo med posameznimi izvajalci. To pa omogoča določeno optimizacijo procesov tehničnih pregledov.
Širši pomen projekta za gospodarstvo je v tem, da bodo lastniki komercialnih vozil (kombinirana vozila, tovornjaki, avtobusi) na osnovi rezultatov projekta lahko dobili dobro povratno informacijo o tem, pri kateri starosti vozila ali prevoženih kilometrih, se poveča verjetnost okvar vitalnih komponent vozila. S takšno informacijo je mogoče dokaj natančno oceniti ekonomsko upravičeno uporabno dobo vozila in posledično načrtovati zamenjavo iztrošenih vozil.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2020
