Projekti / Programi
Analiza prehranske sestave obrokov v osnovnih šolah in testiranje učinkovitosti računalniškega modela v podporo implementaciji smernic za zdravo prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
sistem organizirane šolske prehrane, kemijska analiza obrokov, prehrana, načrtovanje prehrane, IT podpora, smernice zdravega prehranjevanja
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
51190 |
Mojca Dolinar |
|
Tehnični sodelavec |
2019 - 2022 |
1 |
| 2. |
30713 |
dr. Jerneja Farkaš-Lainščak |
Medicina |
Vodja |
2019 - 2022 |
403 |
| 3. |
34634 |
mag. Jerica Ivanoš |
Kemija |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
22 |
| 4. |
34249 |
dr. Rok Poličnik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
225 |
Organizacije (3)
Povzetek
Prehrana ima v zgodnjih obdobjih življenja človeka pomemben vpliv na razvoj prehranjevalnih navad. Posameznik slednje najprej pridobi v družini, kasneje pa ima pomembno vlogo pri tem tudi šolsko okolje. Obdobje intenzivne rasti in razvoja predstavlja kritičen čas za zagotavljanje fizioloških potreb po hranilih, zato je potrebno otroku zagotavljati čim bolj zdravo in uravnoteženo prehrano. Način prehranjevanja je namreč tesno povezan z nastankom prekomerne teže in debelosti v otroštvu, le-ta pa vpliva na zgodnji pojav metabolnega sindroma, sladkorne bolezni tipa 2, subkliničnih vnetij, dislipidemij, koronarne bolezni srca, debelosti v odrasli dobi, bolezni kostno-mišičnega sistema in nekaterih vrst raka.
Slovenija sodi med države, ki otrokom in mladostnikom zagotavlja možnost organizirane prehrane skozi celotno obdobje vzgoje in izobraževanja. Sistem organizirane prehrane ima pomembno vlogo v prehranjevanju otroka in mladostnika v času od vstopa v vrtec do zaključka srednje šole. Podatki kažejo, da lahko otroci in mladostniki zunaj doma (v vzgojno-izobraževalnih zavodih) zaužijejo tudi med 20 in 70 % priporočenega dnevnega energijskega vnosa. Sistem organizirane šolske prehrane se od vrtca do srednje šole razlikuje, celoten sistem šolske prehrane pa enotno ureja Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-L) (v nadaljevanju: zakon). Šolska prehrana po zakonu obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico, ki jo vzgojno-izobraževalni zavodi otrokom in mladostnikom zagotavljajo v skladu z aktualnim šolskim koledarjem, potrebami okolja in notranjo organizacijo. Zakon določa, da je šola v okviru dejavnosti javne službe dolžna organizirati malico, kot dodatno ponudbo pa lahko zagotovi tudi druge dnevne obroke (vključno dietne obroke), kar je v Sloveniji običajna praksa. Vsi obroki, ki jih šola zagotavlja v sklopu lastne kuhinje oziroma zunanjih ponudnikov, morajo biti skladni s smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Smernice vključujejo vzgojno-izobraževalni vidik, povezan s šolsko prehrano, ter zdravstveni vidik, ki je vezan na zagotavljanje kakovostne ponudbe šolskih obrokov. Za pripravo zdravstvenega vidika strokovnih smernic zdravega prehranjevanja ter njihovo implementacijo je odgovoren Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ), ki skladno z zakonom izvaja ukrep strokovnega spremljanja šolske prehrane s svetovanjem. Ukrep je pomemben, saj omogoča konkreten stik z okolji, kjer se smernice izvajajo v praksi. Zakonodajna izhodišča ter implementacija nacionalnih prehranskih smernic dandanes predstavljajo velik strokovni izziv za šole, ki se soočajo s številnimi strokovnimi vprašanji ter nenazadnje za državo, ki je dolžna skrbeti za ustrezno udejanjanje smernic v praksi. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji trenutno zelo slab vpogled v sestavo šolskih obrokov na nivoju energijske in hranilne sestave. Po podatkih NIJZ ima sestavo obrokov s priporočenimi pristopi ovrednotenih le 8 % slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov, večina (88 %) pa obroke načrtuje le na podlagi lastnih izkušenj. Glede na to, da smernice med drugim vključujejo tudi kvantitativna prehranska priporočila (npr. za vnos hranil, energijski vnos, pogostnost vključevanja skupin živil) je pomembno, da se občasno izvaja analiza sestave ponujenih obrokov. Pregled literature kaže, da tako v Sloveniji kot v nekaterih drugih državah situacija v zvezi z udejanjanjem smernic, ni skladna s pričakovanji. Ugotavljajo tudi, da je zaradi kompleksnosti smernic ter njihovega teoretičnega okvirja in razhajanja v praksi pogosto potrebno zagotoviti dodatne podporne ukrepe za strokovnjake, ki so odgovorni za načrtovanje in pripravo šolskih obrokov.
V sklopu projektnih aktivnosti bo izvedena analiza ponujenih malic in kosil v slovenskih osnovnih šolah. Izvedena bo raziskava učinkovitosti za šole brezplačnega inovativnega računalniškega modela, ki bo organizatorjem prehrane omogočal enostavnejše spremljanje pon
Pomen za razvoj znanosti
Ključni doprinos raziskave je v razvoju in testiranju učinkovitosti prosto dostopnega in inovativnega računalniškega modela, zasnovanega na znanosti temelječih smernicah, ki so prilagojene potrebam otrok in njihovemu okolju. Pričakujemo, da bo računalniški model omogočal: enostavnejše spremljanje organizirane šolske prehrane in primerljivost sestave obrokov s prehranskimi smernicami; učinkovitejše vodenje šolske prehrane od nabave živil do njihove vključitve v obrok; povezavo z že obstoječimi bazami podatkov v državi (npr. Katalogom živil za javno naročanje); boljšo komunikacijo med strokovnjaki v šolah; predvsem pa večjo kakovost v ponudbi šolskih obrokov otrokom. Učinkovitost modela bo evalvirana, rezultati raziskave pa bodo na voljo raziskovalcem in odločevalcem, ki si prizadevajo za vzpostavitev podobnih sistemov prehrane (npr. v domovih za starejše, v domovih za dijake in študente, v vojašnicah itd.) doma in v tujini. Rezultati raziskave bodo doprinesli tudi nove podatke o prehranski sestavi obrokov v sistemu organizirane šolske prehrane, ki bodo objavljeni v recenziranih strokovnih in znanstvenih revijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi ciljanih in strokovnih pristopov pri načrtovanju jedilnikov lahko projekt posredno vpliva na lokalno ekonomijo in spodbujanje lokalne trajnostne preskrbe z živili v šolah. Z ustreznim planiranjem šolske prehrane bodo šole natančneje ocenile potrebe po lokalno pridelani hrani, kar predstavlja pomembno izhodišče za spodbujanje lokalnega in trajnostnega kmetovanja v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
