Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
monitoring, prenašalci, komarji, peščene muhe, porajajoči patogeni, virus Zahodnega Nila, virus Usutu, flebovirus, ocena tveganja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  32682  dr. Katja Adam  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2023  107 
2.  10331  dr. Tatjana Avšič-Županc  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2019 - 2023  804 
3.  30808  dr. Peter Glasnović  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2023  103 
4.  37619  dr. Vladimir Ivović  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2023  97 
5.  28601  dr. Nataša Knap Gašper  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  77 
6.  51400  Tea Knapič  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2023  124 
7.  30696  dr. Miša Korva  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  188 
8.  50691  dr. Miša Marušić  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  15 
9.  35044  dr. Katarina Resman Rus  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019 - 2023  54 
10.  25989  dr. Katja Strašek Smrdel  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2021 - 2023  67 
11.  22460  dr. Barbara Šoba Šparl  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2019  136 
12.  10061  dr. Tomi Trilar  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2023  1.012 
13.  51960  dr. Samo Zakotnik  Medicina  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  29 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.729 
2.  0614  Prirodoslovni muzej Slovenije  Ljubljana  5052670000  5.931 
3.  2790  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije  Koper  1810014009  17.896 
Povzetek
Virusi in paraziti, ki se prenašajo s komarji in peščenimi muhami ter bolezni, ki jih povzročajo so vselej obstajale v Evropi, vendar se je njihova razširjenost in pojavnost pokazala šele ob večjih izbruhih. V zadnjih nekaj letih smo priča širjenju porajajočih se mikroorganizmov tudi na povsem nova področja, kjer jih pred tem nismo poznali. Vzrok za vzpon porajajočih se mikroorganizmov je kompleksna mreža prepletajočih se dejavnikov, ki so posledica neprestanega spreminjanja okolja, podnebja ter povečane mobilnosti ljudi in živali. Spremembe podnebja so se vedno dogajale, vendar je hitrost spreminjanja v zadnjem stoletju izjemna. Zaradi reliefne in podnebne pestrosti Slovenije lahko na posameznih področjih pričakujemo različne podnebne spremembe, ki seveda vplivajo na pojavnost prenašalcev in patogenih mikroorganizmov, ki jih le-ti prenašajo. Zato je nujen enoten pristop vzpostavitve občutljivega nadzornega sistema, ki bo omogočili poznavanje trenutnega stanja, ter zaznal spremembe, ki se prav gotovo bodo dogajale. Glede na obolevnost in smrtnost, so komarji in peščene muhe najnevarnejše skupine prenašalcev za ljudi, saj skoraj polovici svetovnega prebivalstva grozi možnost okužbe s patogeni, ki jih le-ti prenašajo. Med porajajočimi se grožnjami tvorijo arbovirusi (virus Denga, virus Zika, virus rumene mrzlice, virus Zahodnega Nila, virus Chikungunya, virus Usutu, flebovirusi in virus Sindbis) in nekateri paraziti (lišmanija, plazmodiji…) edinstveno skupino patogenov. V Sloveniji so bile raziskave na avtohtonih in invazivnih vrstah komarjev, kot prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov, v preteklosti večinoma prezrte. Redke raziskave, ki so bile opravljene do sedaj, so bile usmerjene le v preučevanje razširjenosti in sezonske aktivnosti tujerodnih vrst komarjev, medtem ko avtohtonih vrst niso zajemale. Zato še vedno nimamo popolnega seznama vrst komarjev, ki se pojavljajo pri nas. Podobno je tudi pri peščenih muhah, ki so pomembni prenašalci lišmanije in flebovirusov na širšem območju Sredozemlja. V okviru projekta bomo vzpostavili standardizirane postopke monitoringa komarjev in peščenih muh. Prenašalce bomo vzorčili na več lokacijah, vsa tri leta trajanja projekta ter jih določili do vrste natančno. Z vrhunskimi molekularnimi metodami bomo ugotavljali pogostost medicinsko pomembnih patogenov v vzorcih prenašalcev. Podatki o prisotnosti in odsotnosti ter razširjenosti prenašalcev in patogenih mikroorganizmov, ki jih prenašajo bodo skupaj z okolijskimi podatki osnova za izdelavo ocene tveganja za vnos porajajočih se mikroorganizmov in vpliv na javno zdravje v Sloveniji. Predlagana raziskava bo pomembno prispevala tako pri pregledu obstoječega stanja, kot tudi pri nadzoru nad širjenjem morebitnih porajajočih se mikroorganizmov v slovenski prostor ter prispevala pomembne podatke o razširjenosti in sledenju gostote populacij preučevanih prenašalcev. Rezultati predlagane raziskave bodo dali oceno o razširjenosti avtohtonih in tujerodnih vrst komarjev in peščenih muh v Sloveniji ter prve podatke o prevalenci patogenih mikroorganizmov, ki bodo osnova za nadaljnjo kontinuirano spremljanje prenašalcev in porajajočih se mikroorganizmov v Sloveniji. Vzpostavili bomo sistem zgodnjega opozarjanja ob pojavu novih porajajočih se patogenov v Sloveniji. Zbrani podatki ne bodo koristni le za slovenske strokovnjake za javno zdravje, ampak tudi za ostale evropske države, saj je v vsaki državi potreben stalen nadzor in spremljanje okolijskih ali ekoloških sprememb, ki bi lahko privedle do pojava in obstanka prenašalcev ali patogenov tudi v bolj severnih zemljepisnih širinah. Vzpostavitev triletnega monitoringa prenašalcev in porajajočih bolezni, ki jih le ti prenašajo bo zagotovila rezultate o učinkovitosti takšnega monitoringa in predstavila trenutno stanje v Sloveniji, na podlagi katerih bomo lahko pripravili predlog za nadaljnje kontinuirano spremljanje. Hkrati bomo s projektom lahko izdelali oceno tveganja za vnos in izbruh porajajočih se
Pomen za razvoj znanosti
S predlagano raziskavo bomo natančno opredelili razširjenost in številčnost avtohtonih in tujerodnih vrst komarjev in peščenih muh v Sloveniji ter podatke o prisotnosti ali odsotnosti porajajočih se virusnih in parazitskih patogenov, ki jih le-ti prenašajo. Podatki pridobljeni z raziskavo bodo ključno prispevali k razumevanju epidemiološke slike porajajočih se patogenov v Sloveniji in njeni okolici ter pripomogli k razvoju na področju raziskav interakcij med prenašalci, patogenimi mikroorganizmi in okoljem. Razumevanje enzootskih ciklov patogenih mikroorganizmov in ekologije (in obnašanja) prenašalcev pa omogoča usmerjeno javno-zdravstveno ukrepanje. Znanje na področju pojavnosti in razširjenosti prenašalcev in patogenih mikroorganizmov, ki jih le-ti prenašajo v Sloveniji je do pred nekaj leti temeljilo na raziskavah iz poznih sedemdesetih in na prenosu rezultatov iz sosednjih držav. Zaradi reliefne in podnebne pestrosti Slovenije pa rezultati niso prenosljivi, oziroma se lahko razširjenost prenašalcev in patogenih mikroorganizmov močno razlikuje v različnih regijah Slovenije. Dodatno pa na razširjenost prenašalcev vplivajo podnebne spremembe; zato je ključno da je v Sloveniji vzpostavljen sistem, ki zaradi hitrih sprememb, ki jih vidimo v zadnjih letih, lahko sledi spremembam v razširjenosti invazivnih vrst. Predlagana raziskava bo tako prispevala ključne informacije o razširjenosti vrst prenašalcev in patogenih, ki jih le-ti prenašajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Porajajoči se mikroorganizmi so novo odkriti povzročitelji ali pa že znani patogeni, ki se pojavijo na novem področju ali v novih vrstah prenašalcev v obliki posameznih primerov bolezni, ki pa se lahko razširijo tudi izbruhe ali epidemijo. Vzrok za pojav porajajočih se mikroorganizmov je različen v posamezni državi, saj je odvisen od kompleksne mreže prepletajočih se dejavnikov, ki segajo od neprestanega spreminjanja okolja, segrevanja podnebja do povečanje mobilnosti ljudi in živali. Predvsem sprememba podnebja in globalizacija sta povzročila strm porast v širjenju invazivnih vrst prenašalcev na nova območja in s tem posledično tudi k širjenju patogenih mikroorganizmov. Prav zato, ker se porajajoče bolezni ne pojavljajo le na omejenih odročnih območjih, ampak ogrožajo prebivalstvo po vsem svetu postajajo tudi pomembno in zanimivo področje za gospodarsko. Prvi korak pri razvoju protimikrobnih učinkovih ali cepiv je natančno poznavanje genoma mikroorganizma in patogeneze pri ljudeh. Prav zato, bomo v predlaganem projektu strmeli k osamitvi porajajočih se patogenov, s čimer bomo razpolagali z začetnim materialom za morebitni nadaljni razvoj protimikrobnih učinkovin ali diagnostičnih kompletov reagentov. Izolirani patogeni mikroorganizmi predstavljajo pomembno strateško blago posamezne države, saj predstavljajo začetni vložek za razvoj start-up podjetij. Poleg tega, takšen material zagotavlja izhodišče za podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem diagnostičnih kompletov, od uporabe pozitivnih control do vektorjev in antigenov. Gospodarski subjekti ki razpolagajo z vzorci iz nacionalnih bank mikroorganizmov imajo strateško prednost pri prijavljanju na mednarodne razpise za spodbujanje inovacij. Monitoring širjenja avtohtonih in tujerodnih komarjev in peščenih muh, skupaj s spremljanjem incidence endemičnih in neendemičnih okužb s porajajočimi se mikroorganizmi je pomembno tudi za spodbujanje inovacij pri metodologijah za odkrivanje in nadzor ter še posebej za razvoj podatkovnih zbirk, ki omogočajo podatkovno rudarjenje in razvoj algoritmov za modeliranje šrijenja bolezni. Prav podatkovne zbirke, ki odsevajo realno situacijo na terenu so trenutno najpomembnejše orožje pri razvoju malih podjetij, ki se ukvajarjamo s kartiranjem in modeliranjem. Poznavanje biovrstnosti je pombembno za pravočasno zatiranje invazivnih vrst, zato pa je potreben uspešen monitoring. Podrobno poznavanje podatkov za posamezno državo neposredno vpliva na razvoj okolja in turistične dejavnosti ter omogoča večjo konkurenčnost Slovenije pri razvoju preventivnih ukrepov. Uspešen monitoring poleg neposrednega vpliva na razvoj lokanega gospodarstva, pomembno vpliva tudi na konkurenčnost slovenskih podjetij in podjetnikov v mednarodnem prostoru, saj jim zagotavlja dostop do informacij v realnem času. ?
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno