Projekti / Programi
Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, 'rase', nacionalnosti in/ali vere
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.01 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
Narodno vprašanje - družboslovni vidik |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
diskriminacija, etničnost, rasa, nacionalnost, vera, Slovenija, osveščanje, opolnomočenje, situacijsko testiranje
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28195 |
dr. Veronika Bajt |
Družboslovje |
Vodja |
2019 - 2021 |
240 |
| 2. |
53338 |
Monika Bohinec |
Kriminologija in socialno delo |
Tehnični sodelavec |
2019 - 2021 |
8 |
| 3. |
03706 |
dr. Vlasta Jalušič |
Politične vede |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
391 |
| 4. |
29686 |
dr. Iztok Šori |
Sociologija |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
207 |
| 5. |
31548 |
dr. Lana Zdravković |
Humanistika |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
254 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0366 |
Mirovni inštitut |
Ljubljana |
5498295000 |
3.571 |
Povzetek
Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, 'rase', nacionalnosti in/ali vere
IZHODIŠČA IN OPREDELITEV PROBLEMA
Obstajajo različne opredelitve diskriminacije, od splošnih (družbeno izključevanje posameznikov ali skupin), do pravnih (neenako obravnavanje posameznika ali skupine glede na druge posameznike in skupine na podlagi osebnih okoliščin, ki jih prepoveduje zakon) in socioloških opredelitev (oblika družbene prakse, ki izhaja iz predsodkov in stereotipov, ki so globoko zakoreninjeni v kulturi določene družbe, ki ima za posledico formalne ali neformalne oblike segregacije, marginalizacije ali socialne izključenosti posameznikov ali skupin). V Republiki Sloveniji spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotavlja ustava, po kateri so dodeljene vsakomur, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, materialno stanje, rojstvo, izobrazbo, socialni status, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. A ustava varuje pred diskriminacijo le formalno, zato je bilo v zadnjih letih sprejetih več zakonov, poleg tega je spodbujanje k diskriminaciji kaznivo po Kazenskem zakoniku.
Kljub navedenim zakonskim podlagam podatki iz raziskav kažejo, da je obseg diskriminacije v Sloveniji velik. Zato, da bi se lahko z diskriminacijo učinkovito spoprijemali, potrebujemo raziskovalne podatke, kjer pa, kot opozarjajo številne mednarodne in evropske organizacije, pomanjkanje posodobljenih informacij še posebej otežuje prepoznavanje skupin in posameznic ter posameznikov, ki so predmet diskriminacije. Poročila še posebej izpostavljajo Rome, izbrisane in pripadnike manjšin iz nekdanje Jugoslavije, kar jasno potrjuje, da je področje diskriminacije na podlagi etničnega porekla, »rase«, nacionalnosti in/ali vere za Slovenijo ena najbolj relevantnih in občutljivih problematik. Posledično je okrnjeno, če ne mestoma celo onemogočeno tudi oblikovanje ustreznih politik, ki bi morale izhajati iz podatkov, saj zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov obstaja močno obotavljanje s strani oblasti glede zbiranja razčlenjenih podatkov o enakosti glede ranljivih skupin. Zato projekt naslavlja naslednja problematična področja:
1. Na voljo je premalo preglednih, razčlenjenih in verodostojnih podatkov o obstoju diskriminacije glede na etničnost, »raso«, nacionalnost in vero.
2. Na voljo nimamo dovolj dokazanih primerov diskriminacije.
3. Potrebno je opolnomočiti strokovnjake in strokovnjakinje ter institucije za prepoznavanje diskriminacije in ukrepanje proti njej.
4. Nujno je kontinuirano ozaveščanje strokovne in splošne javnosti.
CILJI
1) Na podlagi analize stanja iz razpoložljivih virov natančno opredeliti področja življenja, iz katerih izhaja verjetnost za diskriminacijo oseb na osnovi etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere, in oblikovati metodologijo za pridobitev kvalitativnih in kvantitativnih podatkov neposredno od oseb z osebno okoliščino etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere.
2) Z izvedbo situacijskega testiranja in drugih kvantitativnih ter kvalitativnih metod raziskovanja pridobiti kakovostne podatke s terena in preveriti obstoj diskriminacije za osebe z osebno okoliščino etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere na naslednjih področjih življenja: delo in zaposlovanje, socialno in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, dostop do dobrin in storitev, dostop do stanovanj.
3) Seznaniti strokovno javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za oblikovanje predlogov ukrepov za odpravljanje diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere.
4) Seznaniti širšo javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za prepoznavanje diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere ter ukrepanje na individualni ravni.
RAZISKOVALNE AKTIVNOSTI
Osnovne raziskovalne aktivnosti projekta bodo potekale v dveh smereh:
1) –
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo z metodološkim pristopom in raziskovalnimi izsledki predvsem prispeval k razvoju družboslovja oziroma sociološke stroke, konkretno podpodročja narodno vprašanje, ki ga vprašanje diskriminacije na osnovi etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere neposredno zadeva. V tem polju je bilo v Sloveniji opravljenih že več raziskav, ki nudijo kvalitativne in kvantitativne vpoglede v reprodukcijo diskriminacije na politični, institucionalni in individualni ravni, precejšen manko pa je opazen pri znanstveno zastavljenih situacijskih analizah diskriminacije po posameznih življenjskih področjih. Projekt bo razvil in implementiral lastno metodologijo na tem področju ter pridobil inovativne raziskovalne podatke, ki bodo okrepili razumevanje, kako diskriminacijo posamezniki in posameznice doživljajo v vsakodnevnih življenjskih situacijah.
Čeprav je predlagani projekt usmerjen aplikativni projekt bo njegova izvedba pripomogla tudi k doseganju kritične mase raziskovalcev, ki se ukvarjajo s problematiko diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnosti, »rase«, nacionalnosti in/ali vere. Na tej osnovi bodo lahko poglobljeno analizirani vsi vidiki, ki so bili našteti oziroma omenjeni že v točki 17 (Predlogi možnosti in načina prenosa znanja v prakso). Poglobljena obravnava bo pripomogla, da se bodo vprašanja, ki so danes odprta bodisi v konceptualnem bodisi v operativnem pogledu, analizirala bolj sistematično. V določeni meri je namreč lahko prav odsotnost sistematičnega raziskovanja pripomogla tudi k stanju, s katerim mnogi deležniki niso zadovoljni. Na osnovi projekta bodo - kot smo že omenili v opisu delovnega sklopa DS5 (Diseminacija) in v točki 16 (Pričakovani rezultati) - nastale tudi znanstvene publikacije, kar bo nedvomno pripomoglo k razvoju znanosti in stroke na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Obstoj diskriminacije ima negativne posledice na vse segmente družbe, vključno z gospodarstvom. Neenak in oviran dostop do trga dela, ki je utemeljen na osebnih okoliščinah posameznika ali posameznice, onemogoča polno izkoriščanje vseh potencialov v družbi in omejuje gospodarski razvoj. Diskriminatorne prakse v podjetjih negativno vplivajo na zadovoljstvo in občutek pripadnosti pri zaposlenih ter njihovo produktivnost. V okviru predlaganega projekta bomo med življenjskimi področji, kjer se potencialno dogaja diskriminacija, obravnavali delo in zaposlovanje, socialno in zdravstveno varstvo, vzgojo in izobraževanje, ter dostop do dobrin in storitev. Na podlagi raziskovalnih izsledkov bomo oblikovali priporočila oziroma predloge ukrepov za odpravljanje diskriminacije na tem področju.
Na Mirovnem inštitutu preučujemo politični ekstremizem in nasilje do drugačnih že od 1990-ih. Izdali smo več knjig o rasizmu in populizmu v kontekstu porasta etnonacionalizma in retradicionalizacije v slovenskem in evropskem prostoru. Med drugim smo problematizirali migracijske in azilne politike, tematizirali kontroverze integracijskih procesov, multikulturalizma in »sekuritizacije« migracij ter preučevali prekarizacijo in njen učinek na neenakost migrantov in migrantk. Vprašanje zagotavljanja enakosti na trgu dela smo na Mirovnem inštitutu doslej obravnavali v okviru različnih raziskovalnih in akcijskih projektov, med drugim smo v preteklem letu izvajali projekt MIGRASCOPE: Širitev obsega integracije migrantk in migrantov na trg dela (vodja na MI dr. Lana Zdravković in raziskovalka dr. Veronika Bajt), v okviru katerega smo se posebej posvetili vprašanju, kako t. i. državljanom in državljankam tretjih držav olajšati dostop do trga dela. Da je interes za to tematiko velik, je pokazalo veliko število udeleženk in udeležencev na delavniških dogodkih, ki so bili namenjeni tudi delodajalkam in delodajalcem. Polega tega smo izvedli kar nekaj projektov tudi na področju vzgoje in izobraževanja (npr. projekt GEAR: Globalno izobraževanje in aktivno delovanje za zaščito človekovih pravic, vključenost in demokratične vrednote v medkulturnih družbah, vodja na MI dr. Veronika Bajt), ki je pokazal na nevarnosti za diskriminacijo otrok priseljencev. V okviru projektov, ki so se ukvarjali z različnimi manjšinskimi in deprivilegiranimi skupinami (npr. Romi, izbrisani, migranti) smo ugotavljali tudi učinke diskriminacije na socialno in zdravstveno varstvo ter dostop do dobrin in storitev, kot mnoga druga področja. Vse našteto ima doprinos k dejstvu, da obravnavano tematiko projekta dobro poznamo in se zavedamo pomena projekta tako za gospodarski kot tudi kulturni razvoj Republike Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
