Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Dostopnost objektov v javni rabi za potrebe invalidov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   

Koda Veda Področje
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
Dostopnost, grajene ovire, komunikacijske ovire, invalidi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21873  dr. Igor Bizjak  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2021  186 
2.  23665  Nina Goršič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2019 - 2021  137 
3.  54951  Tilen Jurca  Urbanizem  Raziskovalec  2021 
4.  24753  dr. Sabina Mujkić  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2021  168 
5.  22631  dr. Matej Nikšič  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2020  292 
6.  10488  dr. Richard Sendi  Urbanizem  Vodja  2019 - 2021  348 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0505  Urbanistični inštitut Republike Slovenije  Ljubljana  5051703000  2.755 
Povzetek
Po nekaterih ocenah sestavljajo invalidi 15−20 % ( okrog milijarda ljudi) aktivnega prebivalstva sveta (Poročilo Svetovne banke na Sestanku Generalne skupščine na visoki ravni o invalidnosti, 2018). Po Akcijskem programu za invalide 2014-2021 (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2014) pa je navedeno, da več kot 15 % vseh prebivalcev Evropske unije je invalidov med tem, ko se v Sloveniji okvirna ocena deleža invalidov giblje okoli 12–13 % celotnega prebivalstva, kar se torej ne razlikuje bistveno od ocene v EU. Akcijski program dalje navaja, da od tega ima 8 % invalidov odločbo o invalidnosti glede na različne zakone, preostalih 5 % (po ocenah invalidskih organizacij oziroma članstva v njih) pa je oseb z večjo telesno okvaro. Invalidi so tako pomembna skupina, ki lahko enakovredno prispeva kaj k razvoju družbe, pa vendar njihove zmogljivosti še niso v celoti razvite zaradi prenekaterih ovir in zmanjšane dostopnosti, na katero naletijo invalidi v življenju.   Vprašanje invalidnosti je že nekaj časa priznano kot pomembno politično vprašanje v povezavi z zagotavljanjem univerzalnih človekovih pravic. Na svetovnem nivoju velja leto 1993 kot prelomno. V tem letu je Generalna skupščina ZN prvič sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov. Drugi ključni mejnik na tem področju je vsekakor leto 2001 ko je Generalna skupščina ZN sprejela priporočila Komisije za človekove pravice in Komisije za socialni razvoj, da se pripravi konvencija za pravice invalidov. Ta zgodovinski dokument, ki je bil sprejet decembra 2006 je prvi pravno zavezujoči dokument Združenih narodov s področja invalidskega varstva. Njegov temeljni namen je zagotoviti uveljavljanje človekovih pravic oziroma načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanja diskriminacije, ki jo doživljajo invalidi na različnih področjih življenja. Konvencija priznava pomen dostopnosti fizičnega, socialnega, ekonomskega okolja ter dostopnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri omogočanju invalidov, da polnopravno uživajo človekove pravice in osnovne svoboščine.   Pomemben dokument za članice Evropske unije je Lizbonska strategija, ki postavlja kot pomembna cilja bodočega razvoja Evrope ustvarjanje novih zaposlitev ter povečanje socialne kohezije, pri čemer je zagotavljanje aktivne udeležbe funkcionalno oviranih ljudi v te procese velik izziv za vse države članice. Ocenjuje se namreč, da funkcionalno ovirani ljudje sestavljajo od 15 do 20 % aktivnega prebivalstva Evrope. Zaradi splošne nizke rodnosti v Evropi in trenda podaljšanja življenjske dobe oz. povečanja deleža starejšega prebivalstva pa lahko pričakujemo, da se bo ta delež še povečal v prihodnosti. Pri tem ugotavljamo, da je bilo za integracijo in enakopravno participacijo funkcionalno oviranih ljudi v vse politike Evropske skupnosti do sedaj premalo narejenega.   V Sloveniji so pravice invalidov (tako kot za vse ostale državljane) sicer zagotovljene s 14. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.« (Amandma iz leta 2004, Ur. l. RS, št. 69/04). Izhajajoč iz zgoraj omenjenih mednarodnih dokumentov je Slovenija na tem področju sprejela, med drugim, te pomembne dokumente: · Strategija Dostopna Slovenija, · Akcijski program za invalide 2007-2013 ter · Akcijski program za invalide 2014-2021.   Strategija izhaja iz ugotovitve, da je invalidsko varstvo ena najbolj občutljivih in specifičnih sestavin splošne družbenorazvojne in zlasti ekonomske politike. Glavni cilji strategije so: odpraviti grajene in komunikacijske ovire, urediti dostopnost do dela, znanja, informacij, ustvarjati enake možnosti do enakih življenjskih priložnosti za invalide in vse f
Pomen za razvoj znanosti
Medtem ko je bila večina dosedanjih aktivnosti na področju invalidskega varstva usmerjenih v sprejemanje različnih predpisov, oblikovanju strategij in programov ter določanju ukrepov za uresničevanje ciljev, predlagana raziskava z vzpostavitjo modula za vnašanje podatkov o dostopnosti uvaja nov pristop k izvajanju ukrepov za zagotavljanje dostopa brez ovir. Na ta način promoviramo pristop od spodaj navzgor namesto pristopa od zgoraj navzdol, ki se je doslej pokazal kot neučinkovit. Pristop od spodaj navzgor daje možnost funkcionalno oviranim ljudem, da sami dejavno sodelujejo s konkretnimi predlogi za razreševanje različnih problemov s katerimi se srečujejo oz. za učinkovitejše odpravljanje ovir v grajenem in komunikacijskem okolju. Razen tega, centralna baza podatkov, ki bo vzpostavljena kot rezultat tega projekta, bo lahko naprej služila za izvedbo analitičnih, strokovnih in informacijskih nalog glede uporabe in prilagoditve ter pregleda dostopnosti objektov v javni rabi.     Search templates (CTRL+Space)
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskave bodo pomembno prispevali k uresničevanju obvez in ciljev, ki jih Republika Slovenija sprejela na tem področju v dokumentih Akcijski program za invalide 2007-2013 in Akcijski program za invalide 20014-2021 Gre v tem primeru še posebej za te cilje: · V družbi povečati osveščenost o invalidih, njihovem prispevku k razvoju družbe, pravicah, dostojanstvu in potrebah. · Invalidom omogočiti polno in učinkovito sodelovanje v družbi. · Invalidom zagotavljati pravico, da enakovredno in brez diskriminacije izbirajo, kje in kako bodo živeli in so polno vključeni ter sodelujejo v življenju skupnosti. · Na podlagi enakih možnosti in brez diskriminacije zagotavljati vključujoč izobraževalni sistem na vseh ravneh in vseživljensko učenje. · Invalidom zagotavljati dostop do dela in zaposlitve brez diskriminacije v delovnem okolju, ki je invalidom odprto, vključujoče in dostopno.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno