Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mobilnost funkcionalno oviranih oseb v objektih pravosodnih organov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   

Koda Veda Področje
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
Mobilnost, dostopnost za vse, objekti pravosodnih organov, idejne rešitve, gibalno ovirani, slepi in slabovidni, gluhi in gluhonemi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  50999  Maja Baloh  Geodezija  Raziskovalec  2019 - 2021  13 
2.  21873  dr. Igor Bizjak  Urbanizem  Vodja  2019 - 2021  186 
3.  17371  Jani Demšar  Geodezija  Raziskovalec  2019 - 2021  158 
4.  23665  Nina Goršič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2019 - 2021  137 
5.  54951  Tilen Jurca  Urbanizem  Raziskovalec  2021 
6.  24753  dr. Sabina Mujkić  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2021  168 
7.  05892  dr. Dalibor Radovan  Geodezija  Raziskovalec  2019 - 2021  541 
8.  10869  mag. Roman Rener  Geodezija  Raziskovalec  2019 - 2021  104 
9.  10488  dr. Richard Sendi  Urbanizem  Raziskovalec  2019 - 2021  348 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0246  Geodetski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051649000  1.870 
2.  0505  Urbanistični inštitut Republike Slovenije  Ljubljana  5051703000  2.953 
Povzetek
V izhodiščih razpisa za temo »Mobilnost funkcionalno oviranih oseb v objektih pravosodnih organov s celostnim pregledom objektov in zunanjih površin ter oblikovanjem sistemskega pristopa s primeri idejnih rešitev za ureditev parkirišč in sanitarnih prostorov« je zapisano, da je potrebno preveriti dostopnosti brez ovir za osebe z različnimi invalidnostmi do objektov pravosodnih organov v lasti RS in predlagati sistemske rešitve za odpravo ovir v kolikor so le-te prepoznane.   Predlagana projektna skupina lahko uspešno pripravi metodologijo ocenjevanja in pregleda dostopnosti brez ovir za osebe z različnimi invalidnostmi do objektov pravosodnih organov od najbližjih postajališč javnega potniškega prometa ali najbližjih parkirišč, preko vhoda do samih prostorov objektov (informacijskega pulta, sanitarij, sodnih dvoran, vertikalnih komunikacij …). Skupina lahko popiše, analizira in oceni posamezne lokacije objektov in vzpostavi njihovo evidenco, ki bo dostopna ciljni in širši javnosti z namenom pregleda dostopnosti in morebitnega nadaljnjega spremljanja odpravljanja morebitnih ovir. V ta namen ima skupina vse potrebne strokovne kompetence in tehnične zmogljivosti.   Projektna skupina predlaga udejanjanje naslednjih temeljenjih ciljev, ki izhajajo iz razpisane teme: · Omogočiti pogoje za mobilnost in vključevanje ranljivih, funkcionalno oviranih oseb kot enakopravnih pripadnikov družbe z odpravo morebitnih ovir za dostop do objektov pravosodnih organov. · Zagotoviti kakovostne storitve pravosodnih organov za vse državljane, ne glede na morebitno funkcionalno oviranost s pristopom »oblikovanja za vse«. · Pridobiti predloge sistemskega reševanja problematike, primerne tudi za druge javne objekte z akcijskim načrtom (priročnik) prepoznavanja in odpravljanja ovir.   Cilj projekta je med drugim tudi standardizirati sistemski pristop univerzalnega načrtovanja in oblikovanja za vse na primerih pravosodnih objektov s pomočjo različnih arhitekturnih in mobilnostnih rešitev. Na ta način se lahko zagotovi invalidom prijazna sodišča in druge pravosodne objekte, raziskan sistemski pristop pa prenese tudi v druge javne prostore. Raziskava se bo naredila na osnovi priprave metodologije ocenjevanja dostopa, metodologije popisa in izvedbe samega popisa ovir za dostopnost oseb z različnimi invalidnostmi do objektov pravosodnih organov. Na podlagi popisa ugotovljenih ovir se bo izdelal akcijski načrt (priročnik), v katerem bo predstavljen način prepoznave ovire, njena klasifikacija, na podlagi klasifikacije prikaz njene rešitve in načina izvedbe oziroma odstranitve ovire.
Pomen za razvoj znanosti
Naloga je aplikativne narave in združuje dve različni znanstveni področji: tehniko in družboslovje. S tehničnega vidika posega v raziskavo univerzalnega oblikovanja javnih objektov in njihovih zunanjih površin, ki naj bo čim bolj dostopno za vse uporabnike. Univerzalno oblikovanje pomeni oblikovanje in načrtovanje za najbolj ranljive skupine, s čimer se omogoči, da je prostor dostopen vsem, ne le posameznim skupinam ljudi. Predmet raziskovanja je tipizacija javnih objektov glede na dostopnost zunanjega in notranjega prostora, kot tudi tipizacija funkcionalno oviranih oseb, s čimer se omogoči celosten vpogled na problem mobilnosti funkcionalno oviranih oseb do in v javnih objektih, kot tudi sistemski pristop načrtovanja, ki je aplikativen za druge vrste javnih objektov. Poleg tega je mogoče metode, znanje in rezultate prenesti v druge stroke, ki se ukvarjajo s tematiko invalidnosti in mobilnosti invalidov, kar je nenazadnje ena od ključnih vsebin pri razvoju »pametnih mest« (smart cities) ter dostopnosti do storitev za vse prebivalce v urbanih okoljih. Napredne tehnologije, kot so GPS za navigacijo slepih in slabovidnih oseb, pametni telefoni, senzorji in aplikacije, ki omogočajo mobilnost ranljivih skupin, se danes še ne integrirajo z navigacijskimi sistemi znotraj stavb (Beacon in druge tehnološke rešitve), zato je celostno sistemsko načrtovanje optimalna rešitev za učinkovito mobilnost ranljivih skupin, hkrati pa cenovno bolj ugodno kot razvoj novih tehnoloških rešitev. Standardizacija rešitev skupaj z dostopnostjo do podatkov (open data) preko baze podatkov in pregledom le-teh preko javnega pregledovalnika omogoča diseminacijo rezultatov in potencial za razvoj novih pripomočkov in storitev za varno mobilnost vseh skupin prebivalstva.   Z družboslovnega vidika naloga vključuje strategijo obnašanja invalidnih oseb glede dostopnosti oziroma nedostopnosti pravosodnih objektov, ki bo omogočena na podlagi testiranj. Obnašanje invalidne osebe je odvisno od tipa in kategorije invalidnosti, še posebej pa od stopnje in tipa oviranosti. Kognitivne strategije, ki jih invalid uporablja za izvedbo nekega vsakdanjega opravila,  so lahko popolnoma drugačne od strategij senzorično in mentalno neprizadete osebe. Razlog je v oviranosti invalida, ki onemogoča izvedbo sicer običajnega opravila, zato takšna oseba potrebuje pomoč druge osebe ali pa tehničnega pripomočka. Tudi ta pomoč ne omogoča običajne izvedbe opravila, temveč ponavadi le zmanjša oviranost. Za znanost je predvsem pomembna kvalitativna in kvantitativna ocena uspešnosti tehničnega pripomočka, opreme ali storitve, stopnja zmanjšanja oviranosti, pa tudi ocena behaviorističnega odziva osebe, ki opremo uporablja. Na podlagi tovrstnih ocen je mogoče oblikovati kazalnike, ki izboljšujejo kakovost bivanja in jih je sicer precej težko izmeriti.   Zaradi staranja prebivalstva se delež funkcionalno oviranih oseb v Sloveniji povečuje in bo čez nekaj let delež znatno višji, zato bo tudi družbeni problem toliko večji. Naloga kot celota je torej pomembna za razvoj vseh strok, ki se ukvarjajo z invalidnostjo, saj bo potrebno redefinirati pojme in taksonomijo (kategorizacijo) oviranosti oz. invalidnosti ter definicijo (ne)diskriminatornosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo koristen za razvoj gospodarstva zaradi pospeševanja dveh pozitivnih dejavnosti: razvoja in standardizacije tehnološke opreme, arhitekturnih in mobilnostnih rešitev, kot tudi ustvarjanje novih predlaganih rešitev in na ta način ustvarjanje novih delovnih mest v gospodarstvu.   Razvoj tehnološke opreme, storitev in drugih arhitekturnih in mobilnostnih rešitev je namenjeno večim tipom in kategorijam invalidnosti. Pametne rešitve dostopnosti se lahko modificirajo in uporabijo tudi na primeru drugih javnih in zasebnih objektov in s povezovanjem drugih strok, kar omogoča globalen in širok trg uporabe. Imajo izjemen potencial tudi za druge storitve pametne specializacije, še posebej na področjih pametnih mest in skupnosti, pametnih zgradb, trajnostne mobilnosti in logistike, predvsem pa na kakovost bivalnega okolja invalidov. Potreba po tovrstnih rešitvah pa bo v prihodnosti zaradi staranja prebivalcev še toliko večja. Z novimi celostnimi rešitvami, ki lahko v naslednjih letih pripeljejo celo do standardizacije oziroma poenotenja načrtovalskih rešitev, določenih na državni ravni, se obeta povečana prodaja tovrstnih rešitev, kar omogoča razvoj novih delovnih mest z vidika industrije in ponudnikov storitev.   Mobilnost funkcionalno oviranih oseb je aktualen izziv, s katerim se spopadajo vse bolj razvite države, hkrati pa se s staranjem prebivalstva v večini razvitih držav ta problem še povečuje, učinkovite rešitve z dodano vrednostjo pa predstavljajo globalen in dobičkonosen pomik v informacijski dobi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno