Projekti / Programi
Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.02 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
Narodno vprašanje - humanistični vidik |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
kroženje možganov, beg možganov, migracijski tokovi, trg dela, znanstvena politika, internacionalizacija, povratništvo, priseljevanje izobraženih.
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Namen predlagane raziskave je:
(1) Analizirati migracijske procese iz in v Republiko Sloveniji v primerjalni perspektivi (glede deleža in strukture izseljenih). Katere države se srečujejo z enakimi izzivi kot Slovenija.
(2) S kvalitativnimi in kvantitativnimi razlogi ugotoviti razloge in motivacije mladih izobražencev za izseljevanje, razmišljanje o tem, odločitev za trajno življenje v tujini ali vrnitev po določenem obdobju (analiza push in pull dejavnikov).
(3) Analiza politik držav, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala pri zmanjševanu izseljevanja in njegovih posledic, posebej visoko izobraženih, spodbujanju povratništva ter privabljanju tuje visoko kvalificirane delovne sile.
(4) Najti povezovalne dejavnike med prehodom z bega možganov v kroženje možganov in internacionalizacijo slovenske znanosti, s poudarkom na vprašanjih posodabljanja in optimizacije predpisov glede zaposlovanja raziskovalcev iz tujine (tako slovenskega kot neslovenskega rodu) v Sloveniji ter njihovo integracijo v delovno in življenjsko okolje.
(5) Pripraviti nabor predlogov ukrepov za dosego cilja zmanjševanja izseljevanja, dosego kroženja možganov in spodbujanja internacionalizacije slovenske znanosti.
Selitveni saldo v Republiki Sloveniji v zadnjih letih je približno 0 (približno enako število ljudi se izseli, kot se priseli). Hkrati pa je izselitveni saldo glede na stopno izobrazbe migrantov izrazito negativen. Zato lahko govorimo o pojavu bega možganov.
Raziskovalni projekt Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov bo celovito analiziral migracijske tokove v Republiki Sloveniji v zadnjem desetletju in pol, od vstopa Slovenije v EU do danes, – to za Slovenijo pomeni nov pravni okvir, hkrati pa bo tako v analizo vpoštevano obdobje prosperitete pred globalno finančno krizo, vsa krizna leta ter ponovna prosperiteta. Medtem ko je bilo leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU izseljenih 8.269 oseb, od tega 2.265 slovenskih državljanov (številka je bila podobna kot v nekaj prejšnjih letih), se jih je iz Slovenije v 200 odselilo že 18.788, od tega 3.717 državljanov. Število se v nadaljnjih letih giblje med 13.000 in 16.000, med temi pa je naraščalo izseljevanje slovenskih državljanov. V letu 2017 pa je ponovno opaziti večje število odseljenih iz Slovenije in sicer 17.555 ljudi, od tega 9.871 državljanov. Podatka za leto 2018 še nimamo. Za vsa zadnja leta zaznamo, da je približno polovica izseljenih državljanov Republike Slovenije, polovica pa delavcev, ki so bili na začasnem delu v Sloveniji, a so se nato odločili za selitev naprej ali vrnitev v prvotno domovino. Vseh ki se izselijo nikakor ne moremo prišteti v beg možganov, saj je večina izseljenih s srednješolsko izobrazbo (o izobrazbeni strukturi izseljenih podrobneje kasneje). A dejstvo, da se izseljujejo bolj izobraženi posamezniki, kot se priseljujejo, postavlja jasen okvir, da je za analizo selitev visoko izobraženih potrebno začeti z analizo splošne migracijske slike Slovenije.
Projekt bomo razdelili na tri dele. V prvem delu bomo analizirali izseljevanje iz Slovenije in vračanje Slovencev v Slovenijo ter priseljevanje in izseljevanje tujega prebivalstva. Projekt bo temeljil na predpostavki, da se mladi izobraženi Slovenci izseljujejo zaradi boljših pogojev dela, ki jih imajo v tujini oziroma slabših možnostih v Sloveniji. Obenem bomo v prvem delu projekta analizirali in preučili stanje ter situacijo v nekaterih drugih državah, ki se soočajo s podobnim izseljevanjem kot Slovenija, a so že vzpostavile sisteme spodbujanja vračanja mladih izobražencev nazaj v domovino. Posebej je potrebno namreč poudariti, da EU na tem področju ne sprejema nobenih eksplicitnih ukrepov (štiri svoboščine predstavljajo temelj ravno za obratno), ampak je vse v domeni držav članic te evropske povezave. Omenjeno dinamiko bomo analizirali ob uporabi modela push in pull dejavnikov, ki vplivajo na izseljevanje/priseljevanje (te bomo analizirali preko anketnih vprašalnikov in
Pomen za razvoj znanosti
Sicer je pričujoči projekt Ciljno raziskovalne narave in kot tak zelo usmerjen v aplikativnost in implementacijske cilje v povezavi s političnimi strategijami, družbenimi mehanizmi in ekonomskimi izzivi. Kljub temu pa bo pomemben tudi za znanstveno refleksijo. Pomen za znanost se povezuje z uporabo novega koncepta »kroženja možganov«, ki se ga danes misli kot preoblikovan koncept bega možganov in v teoriji še ni korenito utemeljen. Razmislek o kroženju možganov, v povezavi z modelom pull-push, v razmerah globalizacije in hkratne lokalizacije (glokalizacije), ki danes poteka v svetu, bo na primeru analize slovenskega primera prispeval tudi kritično refleksijo o uporabnosti in sprejemljivosti novega koncepta, o njegovih prednostih in morebitnih slabostih. Slednje je še vedno odprto področje tako v domači kot mednarodni družboslovni teoriji.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija se sooča z velikim odlivom kvalificirane delovne sile, kar negativno vpliva na gospodarstvo, saj delodajalci že vse od konca ekonomske krize opozarjajo, da zaradi izseljevanja in neprivlačnosti Slovenije za kvalificirane oz. visoko izobražene priseljence ne najdejo primerne delovne sile za prosta delovna mesta. S tem se zmanjšuje proizvodnja in obseg storitev, ki ne dosegata maksimalnih možnosti, kar zmanjšuje tudi državni proračun, posledično funkcije države.
Slovenija svoje obsežne tradicionalne in svoje nove diaspore do danes še ni znala prav izkoristiti (glej npr. Valentinčič 2013 in Valentinčič 2014). Po zgledu drugih držav (npr. Irska, Italija, Poljska, Albanija, Kosovo, Armenija, Turčija) bi tudi Slovenija lahko diasporo uporabila kot najnaravnejšega in najboljši demografski resurs ter gospodarskega partnerja ter partnerja na področju znanja.
Pričujoča raziskava bo dala osnovo tako za potrebne ustrezne državne politike, kot tudi ponudila korpus znanstveno utemeljenega znanja za visokošolsko/znanstvene institucije, gospodarstvo in interesna združenja za primerne ukrepe in pogoje, kako spodbujati prihajanje visokokvalificiranih kadrov v Slovenijo ter predvsem zmanjševati izseljevanje in njegove posledice.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2020
