Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.02  Družboslovje  Narodno vprašanje  Narodno vprašanje - humanistični vidik 

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
kroženje možganov, beg možganov, migracijski tokovi, trg dela, znanstvena politika, internacionalizacija, povratništvo, priseljevanje izobraženih.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  36362  dr. Urška Lampret  Družboslovje  Mladi raziskovalec  2019  16 
2.  11240  dr. Marinka Lukšič-Hacin  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2019 - 2021  500 
3.  50974  Asja Pehar Senekovič  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2021  36 
4.  23510  dr. Kristina Toplak  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2021  201 
5.  29360  dr. Mojca Vah Jevšnik  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2020 - 2021  145 
6.  36485  dr. Dejan Valentinčič  Pravo  Vodja projekta/programa  2019 - 2021  289 
7.  32551  dr. Marijanca Ajša Vižintin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  615 
8.  54486  Barbara Zagorc  Družboslovje  Raziskovalec  2020 - 2021  24 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
2.  3745  INŠTITUT ASEF ZA IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE  Ljubljana  7061439  612 
Povzetek
Namen predlagane raziskave je: (1) Analizirati migracijske procese iz in v Republiko Sloveniji v primerjalni perspektivi (glede deleža in strukture izseljenih). Katere države se srečujejo z enakimi izzivi kot Slovenija. (2) S kvalitativnimi in kvantitativnimi razlogi ugotoviti razloge in motivacije mladih izobražencev za izseljevanje, razmišljanje o tem, odločitev za trajno življenje v tujini ali vrnitev po določenem obdobju (analiza push in pull dejavnikov). (3) Analiza politik držav, po katerih bi se Slovenija lahko zgledovala pri zmanjševanu izseljevanja in njegovih posledic, posebej visoko izobraženih, spodbujanju povratništva ter privabljanju tuje visoko kvalificirane delovne sile. (4) Najti povezovalne dejavnike med prehodom z bega možganov v kroženje možganov in internacionalizacijo slovenske znanosti, s poudarkom na vprašanjih posodabljanja in optimizacije predpisov glede zaposlovanja raziskovalcev iz tujine (tako slovenskega kot neslovenskega rodu) v Sloveniji ter njihovo integracijo v delovno in življenjsko okolje. (5) Pripraviti nabor predlogov ukrepov za dosego cilja zmanjševanja izseljevanja, dosego kroženja možganov in spodbujanja internacionalizacije slovenske znanosti.     Selitveni saldo v Republiki Sloveniji v zadnjih letih je približno 0 (približno enako število ljudi se izseli, kot se priseli). Hkrati pa je izselitveni saldo glede na stopno izobrazbe migrantov izrazito negativen. Zato lahko govorimo o pojavu bega možganov.   Raziskovalni projekt Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov bo celovito analiziral migracijske tokove v Republiki Sloveniji v zadnjem desetletju in pol, od vstopa Slovenije v EU do danes, – to za Slovenijo pomeni nov pravni okvir, hkrati pa bo tako v analizo vpoštevano obdobje prosperitete pred globalno finančno krizo, vsa krizna leta ter ponovna prosperiteta. Medtem ko je bilo leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU izseljenih 8.269 oseb, od tega 2.265 slovenskih državljanov (številka je bila podobna kot v nekaj prejšnjih letih), se jih je iz Slovenije v 200 odselilo že 18.788, od tega 3.717 državljanov. Število se v nadaljnjih letih giblje med 13.000 in 16.000, med temi pa je naraščalo izseljevanje slovenskih državljanov. V letu 2017 pa je ponovno opaziti večje število odseljenih iz Slovenije in sicer 17.555 ljudi, od tega 9.871 državljanov. Podatka za leto 2018 še nimamo. Za vsa zadnja leta zaznamo, da je približno polovica izseljenih državljanov Republike Slovenije, polovica pa delavcev, ki so bili na začasnem delu v Sloveniji, a so se nato odločili za selitev naprej ali vrnitev v prvotno domovino. Vseh ki se izselijo nikakor ne moremo prišteti v beg možganov, saj je večina izseljenih s srednješolsko izobrazbo (o izobrazbeni strukturi izseljenih podrobneje kasneje). A dejstvo, da se izseljujejo bolj izobraženi posamezniki, kot se priseljujejo, postavlja jasen okvir, da je za analizo selitev visoko izobraženih potrebno začeti z analizo splošne migracijske slike Slovenije.   Projekt bomo razdelili na tri dele. V prvem delu bomo analizirali izseljevanje iz Slovenije in vračanje Slovencev v Slovenijo ter priseljevanje in izseljevanje tujega prebivalstva. Projekt bo temeljil na predpostavki, da se mladi izobraženi Slovenci izseljujejo zaradi boljših pogojev dela, ki jih imajo v tujini oziroma slabših možnostih v Sloveniji. Obenem bomo v prvem delu projekta analizirali in preučili stanje ter situacijo v nekaterih drugih državah, ki se soočajo s podobnim izseljevanjem kot Slovenija, a so že vzpostavile sisteme spodbujanja vračanja mladih izobražencev nazaj v domovino. Posebej je potrebno namreč poudariti, da EU na tem področju ne sprejema nobenih eksplicitnih ukrepov (štiri svoboščine predstavljajo temelj ravno za obratno), ampak je vse v domeni držav članic te evropske povezave. Omenjeno dinamiko  bomo  analizirali ob uporabi modela push in pull dejavnikov, ki vplivajo na izseljevanje/priseljevanje (te bomo analizirali preko anketnih vprašalnikov in
Pomen za razvoj znanosti
Sicer je pričujoči projekt Ciljno raziskovalne narave in kot tak zelo usmerjen v aplikativnost in implementacijske cilje v povezavi s političnimi strategijami, družbenimi mehanizmi in ekonomskimi izzivi. Kljub temu pa bo pomemben tudi za znanstveno refleksijo. Pomen za znanost se povezuje z uporabo novega koncepta »kroženja možganov«, ki se ga danes misli kot preoblikovan koncept bega možganov in v teoriji še ni korenito utemeljen. Razmislek o kroženju možganov, v povezavi z modelom pull-push, v razmerah globalizacije in hkratne lokalizacije (glokalizacije), ki danes poteka v svetu, bo na primeru analize slovenskega primera prispeval tudi kritično refleksijo o uporabnosti in sprejemljivosti novega koncepta, o njegovih prednostih in morebitnih slabostih. Slednje je še vedno odprto področje tako v domači kot mednarodni družboslovni teoriji.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija se sooča z velikim odlivom kvalificirane delovne sile, kar negativno vpliva na gospodarstvo, saj delodajalci že vse od konca ekonomske krize opozarjajo, da zaradi izseljevanja in neprivlačnosti Slovenije za kvalificirane oz. visoko izobražene priseljence ne najdejo primerne delovne sile za prosta delovna mesta. S tem se zmanjšuje proizvodnja in obseg storitev, ki ne dosegata maksimalnih možnosti, kar zmanjšuje tudi državni proračun, posledično funkcije države. Slovenija svoje obsežne tradicionalne in svoje nove diaspore do danes še ni znala prav izkoristiti (glej npr. Valentinčič 2013 in Valentinčič 2014). Po zgledu drugih držav (npr. Irska, Italija, Poljska, Albanija, Kosovo, Armenija, Turčija) bi tudi Slovenija lahko diasporo uporabila kot najnaravnejšega in najboljši demografski resurs ter gospodarskega partnerja ter partnerja na področju znanja. Pričujoča raziskava bo dala osnovo tako za potrebne ustrezne državne politike, kot tudi ponudila korpus znanstveno utemeljenega znanja za visokošolsko/znanstvene institucije, gospodarstvo in interesna združenja za primerne ukrepe in pogoje, kako spodbujati prihajanje visokokvalificiranih kadrov v Slovenijo ter predvsem zmanjševati izseljevanje in njegove posledice.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno