Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Prestrukturiranje podjetij: sistem zgodnjega opozarjanja in primeren odziv države

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.01  Družboslovje  Ekonomija  Ekonomske vede 

Koda Veda Področje
S184  Družboslovje  Ekonomsko planiranje 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
sistem zgodnjega opozarjanja, recesija, gospodarska in finančna kriza, koordinacija nosilcev ekonomske politike, državne pomoči
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10995  dr. Rado Bohinc  Družboslovje  Raziskovalec  2019 - 2020  754 
2.  24345  dr. Anže Burger  Politične vede  Vodja  2019 - 2020  258 
3.  37694  mag. Maja Jančič  Ekonomija  Raziskovalec  2019 - 2020  91 
4.  25829  dr. Helena Kovačič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2019 - 2020  57 
5.  01103  dr. Andrej Rus  Sociologija  Raziskovalec  2019 - 2020  199 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.159 
Povzetek
Država (MGRT in MF) ima v procesu prestrukturiranja slovenskega gospodarstva na voljo omejene in medsebojno praviloma nepovezana orodja gospodarske politike v podporo instrumentov prestrukturiranju podjetij. Tako npr. je Zakon o pomoči za reševanje gospodarskih družb in zadrug v težavah skladno s Smernicami EU na področju reševanja in prestrukturiranja nefinančnih družb, moč uporabiti le za podjetja  v težavah, ne pa za podjetja, ki jim te težave pretijo, kar utemeljujejo zgodnje znaki prihajajoče recesije. To vrzel v gospodarskem sistemu je treba odpraviti, če želimo, da je delovanje države pravočasno, učinkovito in  proticiklično. Država (pristojna ministrstva, BS…) morajo dobiti učinkovit mehanizem koordinacije zgodnjega ukrepanja, kadar podjetjem zaradi recesijskih gospodarskih gibanj preti nelikvidnost/insolventnost in s tem povezana nuja po preventivnem poslovnem in finančnem prestrukturiranju. Le v pogojih dovolj zgodnjega odkrivanja (»early warning«) in ustrezno hitro ukrepanje v procesih prestrukturiranja ob nastopu tveganj recesije, je sistemsko razdolževanje podjetij lahko učinkovito in racionalno.  Cilj raziskovalnega projekta je vzpostavitev sistema koordiniranega nastopa nosilcev ekonomske politike (MGRT, MF, BS, Združenje bank Slovenije, SID banka, in drugih ob nastopu grožnje splošne nelikvidnosti v gospodarstvu. Izdelani bosta 2 primerjalno pravni analizi in sicer:   a. Analiza mednarodnih praks (pravne ureditve in dejanskega delovanja) koordiniranega nastopa nosilcev ekonomske politike v nekaj državah EU in na ravni EU, kot ena od podlag za izbiro optimalnega modela zgodnjega ukrepanja za prestrukturiranje podjetij  ob zgodnjih znakih nastanka krize (»early warning«) za Slovenijo; predlagan bo model,  ki bo najbolje prilagojen posebnostim ureditve in delovanja državnih organov Slovenje na tem področju.      b. Analiza pravne ureditve EU in RS glede pravil državnih pomoči na skupnem notranjem trgu EU vezano na zgodnje ukrepanje za prestrukturiranje podjetij ob zgodnjih znakih nastanka finančne in gospodarske krize (»early warning«).  Izdelani bosta tudi 2 empirični analizi in sicer:    a. Empirična analiza značilnosti gospodarske krize v letih 2009 - 2013 in identifikacija ukrepov razdolževanja v tem obdobju, kot izkustvena podlaga za odpravo neusklajenosti pri delovanju nosilcev ekonomske politike v primeru nastanka nove finančne in gospodarske krize.  b. Ekonometrična analiza značilnosti gospodarske krize v letih 2009 - 2013, s katero bomo identificirali ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite, sektorje, v katerih so ukrepi ublažili upad gospodarske krize in prejemnike, kjer so bile pomoči učinkovite. Identificirali bomo ukrepe razdolževanja v tem obdobju, kot izkustveno podlaga za odpravo neusklajenosti pri delovanju nosilcev ekonomske politike v primeru nastanka nove finančne in gospodarske krize.  Na podlagi obeh primerjalno pravnih analiz in obeh empiričnih analiz bo predlagan sistem (mehanizem) koordiniranega nastopa nosilcev ekonomske politike in sistem zgodnjega opozarjanja ob zgodnjih znakih pojavljanja finančne in gospodarske krize, ki bo skladen s širšim EU okvirom. Sistem zgodnjega opozarjanja za preprečevanje morebitnih finančnih kriz v Evropi že obstaja. Posledice finančne krize 2008–2009 in posledične evropske dolžniške krize so vodile k natančnemu pregledu vloge finančnih trgov pri ustvarjanju in krepitvi gospodarskih pretresov. Da bi preprečili ponovitev velike krize, je projekt, ki ga financira EU, oblikoval inovativen sistem zgodnjega opozarjanja (EWS). Finančna kriza je povzročila opustošenje v svetovnem gospodarstvu in od vlad zahtevala, da sprejmejo pomembne, v nekaterih primerih brez primere, ukrepe za omejitev škode. Ti so vključevali reševanje velikih finančnih institucij in vbrizgavanje milijard evrov v gospodarstvo, ki je prizadelo recesijo, da bi spodbudili rast. Tudi socialni stroški so bili ogromni, saj so brezposelnost, stagnirane plače in varčevalne politike pov
Pomen za razvoj znanosti
V Sloveniji nimamo temeljnih raziskav o vzpostavitvi sistema koordiniranega nastopa nosilcev ekonomske politike ob nastopu grožnje splošne nelikvidnosti v gospodarstvu ali o zgodnjem opozarjanju in ukrepanju v zvezi s tem; obstajajo številne tuje raziskave v okvirih OECD, Svetovne banke, Evropske in Ameriške centralne banke, IMF, itd o tem. Po zadnji ekonomski krizi narašča akademski in politični interes za „zgodnje opozorilne kazalnike“ kriz.  Prispevek tega raziskovalnega projekta k znanosti bo najprej v znanstvenem ovrednotenju uspešnosti kazalnikov ranljivosti kot vnaprejšnjih opozorilnih znakov in s tem h krepitvi odpornosti našega gospodarstva na škodljive pretrese. Prispevek k znanosti bo tudi boljše razumevanje makroekonomskih in strukturnih politik pri spodbujanju ali ublažitvi ranljivosti, kot tudi boljše razumevanje vloge politik pri ublažitvi udarcev in pospešitvi okrevanja. Projekt bo prispeval k razvoju analitičnega okvira za opredelitev politik, ki so pomembne za trdno rast produktivnosti in konkurenčnosti, premagovanje plačilne nesposobnosti, in za opredelitev politik, ki vplivajo na proizvodne, delovne in finančne trge, kot tudi drugih orodij makroekonomske politike, kot so subvencije in druge oblike dovoljene državne pomoči ter davčne in okoljske predpise.  Tržne nepopolnosti pogosto ustvarjajo ovire za urejen izstop propadajočih podjetij, zato je učinkovitost sistemov plačilne nesposobnosti še posebej pomembna. Prav zato bo raziskava primerjalno analizirala sisteme plačilne nesposobnosti podjetij glede na njihove cilje, optimalno načrtovanje (vključno s kompromisi) in ključne značilnosti, kar bo pomembno prispevalo k razvoju ekonomskih in pravnih znanosti na tem področju.   Pomembne za razvoj znanosti in stroke so zato vse 4 analize, obe primerjalni in obe empirični, ki bodo zagotovo dale uporabne rezultate za razvoj znanj s teh področij. To velja tako za predlagano analizo mednarodnih praks in pravne ureditve ter dejanskega delovanja v smislu koordiniranega nastopa nosilcev ekonomske politike in sistemov zgodnjega ukrepanja na področju prestrukturiranja ob zgodnjih znakih nastajanja gospodarske krize (»early warning«), kot tudi za predlagano analizo pravil EU glede pravil državnih pomoči na skupnem notranjem trgu EU, predvsem z vidikov dopustnega ukrepanja v procesih prestrukturiranja ob zgodnjih znakih nastajanja gospodarske krize. Enako velja za obe empirični analizi to je za predlagano empirično analizo značilnosti gospodarske krize v letih 2009 -2013 in identifikacija ukrepov razdolževanja v tem obdobju, kot tudi za predlagano empirično analizo in predloge zgodnjega ukrepanja na področju prestrukturiranja ob zgodnjih znakih nastanka krize (»early warning«).
Pomen za razvoj Slovenije
Gospodarska in finančna kriza je v zadnjem desetletju močno negativno vplivala predvsem neposredno na gospodarstvo, kar velja tudi za Slovenske gospodarske družbe. Razvoj in uporaba sistemov zgodnjega opozarjanja, ki omogočajo prepoznavanje predvidenih negativnih vplivov na različna okolja, zlasti za finančni sektor, bo za slovenske bančne in ostale korporacije izjemnega pomena, saj to prispeva k bolj verodostojnemu predvidevanju gospodarskih gibanj na podjetniški ravni in k bolj preglednemu okolju za zgodnje ukrepanje. Različne gospodarske krize, kot so bančna, finančna in valutna, povzročajo visoke gospodarske stroške in negativno vplivajo na gospodarstvo in celotno družbo. Razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja bi lahko pripomogel k preprečevanju gospodarske in finančne krize, hkrati pa bi predstavljal sistematično napoved neželenih dogodkov. Sistemi zgodnjega opozarjanja se uporabljajo primarno za odkrivanje kriz pred nastankom škode in so zaradi tega ključnega pomena za položaj gospodarskih subjektov, ki so pred procesi krizno povzročenega nujnega prestrukturiranja. Sistemi zgodnjega opozarjanja se uporabljajo na področju finančnih kazalnikov, kot so vrednost uvoza, vrednost izvoznih deviznih rezerv, industrijska proizvodnja, razmerje med domačim kreditom in nominalnim bruto domačim proizvodom (BDP) itd.; nanašajo se na tehnologijo, politike in postopke, katerih glavni cilj je predvidevanje  Raziskovalni projekt bo nanizal kazalnike, ki so primerni za posebnosti slovenskega gospodarstva in bodo na voljo nosilcem ekonomske politike in gospodarskim subjektom, kot dodaten preverjen vir informacij za razvojno in poslovno odločanje na makro in mikro ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno