Projekti / Programi
Sistemi dodeljevanja štipendij za posebne dosežke – mednarodna primerjava in predlogi izboljšav za Slovenijo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Izobraževanje, štipendiranje, spodbujanje talentov, mednarodna primerjava.
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Temeljni cilji raziskovalnega projekta so:
Splošni pregled sistemov štipendiranja oz. drugačne vrste finančnih spodbud za dijake/študente, s poudarkom na štipendijah za tiste, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v naslednjih državah članicah EU: Nemčija, Švedska, Italija, Francija, Danska, Nizozemska, Velika Britanija.
Podrobnejši pravni pregled ureditve v izbranih državah članicah EU.
Pregled definiranja, kdo je upravičenec štipendije oziroma druge finančne vzpodbude za dijake/študente, ki dosegajo nadpovprečne rezultate.
Pregled stanja, na kakšen način države zagotavljajo učinkovitost takšnih programov (ali gre izključno za povezavo z akademsko sfero, ali obstaja tudi povezava z gospodarstvom oz. trgom dela).
Priprava predloga, kako prenoviti sistem Zoisovega štipendiranja.
(4)
Delo na projektu bo razdeljeno na pet vsebinskih sklopov. Ključni z vidika doseganja ciljev so:
Izvedba študij primerov spodbujanja nadarjenih dijakov in študentov oziroma tistih z izjemnimi dosežki v sedmih izbranih državah EU.
Empirična analiza delovanja in izzivov sistema Zoisovih štipendij v Sloveniji.
Oblikovanje priporočil za optimizacijo oziroma izboljšanje sistema.
Študije primerov bodo temeljile na analizi dosegljivih sekundarnih virov o glavnih značilnostih štipendiranja za izjemne dosežke oziroma nadpovprečno nadarjenih dijakov in študentov. Ti viri bodo predvidoma obsegali predstavitve sistemov v uradnih virih (informacije pristojnih ministrstev oziroma izvajalcev štipendiranja, po potrebi tudi predpisi držav), morebitne razpoložljive evalvacije rezultatov teh sistemov, ter strokovne članke, ki analizirajo prednosti in slabosti sistemov v posameznih državah.
Struktura študij primerov bo sledila vprašanjem, ki so definirana že s cilji projekta, to je:
pravna ureditev (pravne podlage in pristojnosti, opredelitev upravičencev, postopek dodelitve, vloga štipendij nevladnega in zasebnega sektorja, višina štipendij in drugih spodbud, ureditev vračila štipendij, možnosti kombiniranja štipendij),
definiranje upravičencev in meril za dodelitev štipendij in drugih finančnih spodbud (definicije in merila nadarjenosti, izjemnih dosežkov, akademskih dosežkov, pomen učnega uspeha, uporaba inteligenčnih in drugih testiranj ter način vezanosti pravice do štipendije ali njenega ohranjanja glede na ta merila),
način zagotavljanja učinkovitosti programov štipendiranja prek povezovanja in sodelovanja z akademsko in raziskovalno sfero, gospodarstvom in trgom dela.
- Navedenim vprašanjem bomo dodali dodatna vprašanja, če se bodo pokazala kot relevantna skozi splošni uvodni pregled sistemov štipendiranja in slovenskega sistema Zoisovih štipendij. Že začetni pregled problematike in strokovne literature je pokazal, da bi bilo na seznam treba dodati vprašanje, ali in na kakšen način spodbude za posebne dosežke upoštevajo socialno-ekonomski položaj upravičencev, ter ali države prejemnike štipendij zavezujejo k določenemu obdobju zaposlitve v domači državi.
Za študije primerov bomo oblikovali enoten obrazec, ki bo zagotovil, da bodo poročila o rezultatih analize strukturirana na enak način in v podobni dolžini ter tako neposredno primerljiva med seboj. Po izvedbi študij primerov bomo oblikovali tudi kratko sintezno poročilo, ki bo povzelo ključne podobnosti in razlike med analiziranimi državami ter izpostavilo ugotovitve in dobre prakse, ki bi lahko bile relevantne tudi za optimiziranje sistema Zoisovega štipendiranja v Sloveniji.
Empirična analiza delovanja sistema Zoisovega štipendiranja v Sloveniji bo primarno temeljila na kvantitativni statistični analizi razpoložljivih podatkov o Zoisovih štipendistih, kot jih bomo lahko pridobili od Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS in iz morebitnih drugih virov, kot so visokošolski informacijski sistem eVŠ in splošni statistični podatki. Od Javnega sklada bomo poskušali pridobiti podatke za anonimiziran reprezentativni vzorec Zoisovih štipendistov s podatki o njihovem uč
Pomen za razvoj znanosti
Vsebinski sklopi raziskave in s tem njeni pričakovani rezultati prispevajo nova spoznanja za razvoj znanosti s področja izobraževanja in načinov neposrednega financiranja študentov. Opažamo, da se le malo slovenskih in tujih raziskav osredotoča na problematiko štipendiranja v povezavi z nadarjenostjo oz. izjemnostjo dijakov oz. študentov, zato bo predvidena mednarodna primerjava in benchmarking primerjava s Slovenijo pomembno zapolnila to vrzel. Čeprav se v slovenski strokovni literaturi pojavljajo posamezne ocene in kritike Zoisovega štipendiranja, pa doslej še ni bila izvedena raziskava, ki bi uporabila množico podatkov in metodološke pristope, kot so predvideni s predlogom projekta, in opravila celovito primerjalno analizo z izbranimi tujimi sistemi štipendiranja.
Pomen za razvoj Slovenije
Analiza štipendijske politike nadarjenih posameznikov je pomembna tudi z gospodarskega vidika. Štipendije predstavljajo pomemben mehanizem spodbujanja dijakov in študentov k doseganju izjemnih, izvirnih dosežkov oz. znanj. Ob pravilni spodbudi lahko mladi posamezniki z izjemnimi dosežki razvijajo nova znanja in inovacije ter tako prispevajo k dvigu konkurenčnosti gospodarstva. Še posebej pomembna za gospodarstvo so »STEM« področja (Znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), kar nakazuje na potrebo po boljši povezanosti izobraževanja, trga dela in gospodarstva nasploh, čemur dajemo v prijavi tudi posebno pozornost v vsebinskih sklopih 3-5. Predlogi izboljšav bodo vezani tudi na zagotavljanje učinkovitosti programov štipendiranja v smeri razvoja celovitega podpornega okolja in tesnejšega sodelovanja z bodočimi delodajalci tako iz gospodarskega kot javnega sektorja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
