Projekti / Programi
Priprava modela managementa visokošolskega vpisa na javne visokošolske zavode v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
prijavno-izbirni postopek, sistem visokega šolstva, modeli prijavno-izbirnega postopka, karierno svetovanje, javne univerze
Raziskovalci (10)
Organizacije (6)
Povzetek
Prijavno-izbirni postopek za vpis v prvi letnik visokošolskega dodiplomskega in enovitega magistrskega študija je v Sloveniji od njegove uvedbe leta 1995 še vedno v uporabi v nespremenjeni obliki, pri čemer pa od uvedbe še ni bila opravljena njegova celovita analiza. Pri projektu bomo analizirali veljavni prijavno-izbirni postopek in njegove učinke na študijski uspeh sprejetih kandidatov v visokošolskem izobraževanju. Veljavni prijavno-izbirni postopek za izbor kandidatov prevladujoče temelji na podlagi njihovega učnega uspeha v srednji šoli in rezultata na maturi ter v nekaterih primerih tudi dodatno na podlagi preizkusov nadarjenosti. Proučili bomo, ali bi kazalo prijavno-vpisni postopek oblikovati tako, da bi se upoštevali vsi kandidatovi dosežki in potenciali. Pri tem bomo proučili tudi prijavno-vpisne postopke v izbranih državah EU in upoštevali njihove izkušnje na tem področju. Poleg širših ali bolj odprtih možnosti dostopa do visokošolskega izobraževanja mora prijavno-vpisni postopek prispevati k doseganju akademskih standardov in izboljšanju kakovosti visokošolskega izobraževanja, zato bomo v okviru projekta pozorni tudi na ta vidik prijavno-vpisnega postopka. Reforma prijavno-izbirnega postopka bo terjala spremembo več predpisov, tako državnih kot tudi predpisov univerz. Prijavno-izbirni postopek je namreč pravno normiran in vključuje več visokošolskih deležnikov. Poseben poudarek pravne analize bo pravna analiza položaja in medsebojnih razmerij vseh deležnikov prijavno-izbirnega postopka. V okviru projekta bomo analizirali tudi možnosti za vpeljavo karierne orientacije oziroma svetovanja, saj je pravilna izbira študija pomembna za kandidatovo uspešnost na študiju in kasneje na trgu dela.
Projektna skupina je sestavljena iz raziskovalnih organizacij s treh javnih univerz v Sloveniji (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem). Reforma prijavno-izbirnega postopka terja vključitev vseh treh javnih univerz, saj je le tako mogoče problematiko proučiti celovito in enotno. Končni rezultat projekta bodo izdelani predlogi različnih modelov prijavno-izbirnega postopka za vpis na dodiplomske študijske programe v Sloveniji, kar bo strokovna podlaga za reformo prijavno-izbirnega postopka v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Univerze so osrednji prostori razvoja novega znanja - raziskovanja in izobraževanja, zato morajo tudi spremljati, načrtovati in spreminjati svojo raziskovalno, izobraževalno in umetniško dejavnost na podlagi znanstveno-raziskovalnih spoznanj. Študenti in diplomanti visokošolskega izobraževanja se razvijajo v nove generacije raziskovalcev, visokošolskih učiteljev, zaposlenih na drugih strokovnih in znanstvenih področjih, zato je raziskovalni pristop pri prepoznavanju faktorjev, ki vplivajo na razvoj učečih se odločilnega pomena za kasnejši dolgoročni razvoj znanosti, posameznika in družbe v celoti.
Preko svojega preteklega znanstvenoraziskovalnega delovanja so se člani projektne skupine že uveljavili na širšem raziskovalnem področju različnih vidikov kakovosti visokošolskega izobraževanja. Pričakujemo, da bodo rezultati projekta, ki bodo osnovani na temeljitem raziskovalnem delu, nedvomno prispevali k razvoju znanosti, saj pričakujemo, da bodo rezultati projekta publicirani v kakovostnih znanstvenih revijah in bodo dosegali visoko citiranost. Raziskovalni pristop je osnovan na verodostojnih primarnih in sekunadrnih podatkovnih virih tako kvantitativnih kot kvalitativnih podatkov, ob uporabi ustreznega metodološkega instrumentarija, kar zagotavlja tudi verodostojne raziskovalne rezultate. Metodološki instrumentarij bo upošteval večdimenzionalnost med posameznimi vidiki oziroma spremenljivkami enakosti in vključenosti v visokem šolstvu, ki so nedeljivo povezane s kakovostjo visokega šolstva, ki je sama zase prav tako večdimenzionalna.
Pomen za razvoj stroke se kaže predvsem v tem, da se bodo rezultati projekta predstavili strokovni javnosti tudi na strokovnih srečanjih, konferencah, na posvetovanju NAKVISa ter tudi mednarodnih akreditacijskih združenj na področju ocenjevanja kakovosti v visokošolskem izobraževanju, v katera so pri svojem strokovnem delu vpeti člani projektne skupine.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati naših raziskav bodo pomembni za gospodarstvo. Pričakujemo, da bodo rezultati naših raziskovalnih spoznanj upoštevani v nacionalnih strateških dokumentih na področju izobraževanja in usposabljanja. Pričakujemo tudi, da bodo rezultati naših raziskav, ki bodo tudi v obliki konkretnih ukrepov za vrednotenje, oblikovanje in izvedbo različnih modelov prijavno-izbirnega postopka za vpis na dodiplomske študijske programe v Sloveniji, pomembni za pripravljalce in nosilce zakonskih podlag in ukrepov na področju visokošolskega izobraževanja. Rezultati projekta bodo zagotavljali argumentirane (evidence-based) predloge za oblikovalce razvojne politike na področju visokošolskega izobraževanja v Sloveniji.
V naši raziskavi bomo opravili analizo, kako različne vrste vstopnih pogojev prispevajo k bolj odprtim možnostim dostopa do visokošolskega izobraževanja ter spodbujajo mobilnost študentov v Evropi, kar je pomembno za dvig konkurenčnih prednosti diplomantov na trgu dela v slovenskem in širšem prostoru.
Pričakujemo, da bodo naši raziskovalni dosežki pripomogli tudi k izboljševanju kakovosti visokošolskega izobraževanja, v smislu krepitve ustreznejših kompetenc in izobrazbene strukture zaposlenih na različnih področjih gospodarskih aktivnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2020
