Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analiza ureditve vročanja v civilnih sodnih postopkih v izbranih državah EU s poudarkom na uspešnosti načina vročanja in možnostih elektronskega vročanja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.05.00  Družboslovje  Pravo   

Koda Veda Področje
S110  Družboslovje  Pravo 

Koda Veda Področje
5.05  Družbene vede  Pravo 
Ključne besede
Vročanje, civilni sodni postopek, pravica do sodnega varstva, elektronsko vročanje, primerjalnopravni vidiki vročanja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27552  dr. Andrej Ekart  Pravo  Raziskovalec  2019 - 2020  130 
2.  29284  dr. Tjaša Ivanc  Pravo  Raziskovalec  2019 - 2020  248 
3.  19069  dr. Tomaž Keresteš  Pravo  Raziskovalec  2019 - 2020  276 
4.  23366  dr. Boštjan Kežmah  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2020  240 
5.  21769  dr. Urška Kežmah  Pravo  Raziskovalec  2019 - 2020  106 
6.  13039  dr. Vesna Rijavec  Pravo  Vodja  2019 - 2020  762 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0592  Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta  Maribor  5089638015  11.305 
2.  2597  CENTER ZA PRAVNO INFORMATIKO IN SVETOVANJE, posredništvo, raziskovanje, storitve in izobraževanje d.o.o.  Maribor  2059380  143 
Povzetek
V okviru raziskave bodo podrobneje obravnavani različni sistemi vročanja. Primerjalno pravno bomo analizirali različne načine vročitve, pri čemer bo posebna pozornost namenjena identifikaciji napak pri vročanju, njihova razvrstitev in možnost konvalidacije. Učinkovitost sodnega postopka pa se ne meri zgolj v njegovi hitrosti, temveč tudi v učinkoviti zaščiti pravic, ki jih zasledujejo stranke med postopkom. Pravdni postopek, ki bo predmet preučevanja, namreč temelji na dveh strankah s praviloma nasprotujočimi si interesi. Zato učinkovit sistem vročanja bistveno pripore k varstvu pravic obeh strank. Učinkovit sistem vročitve pa je tisti, ki omogoča pravilno vročitev pošiljke naslovniku. V zvezi s tem vprašanjem bomo obravnavali fikcijo vročitve, ki vzpostavlja domnevo o vročitvi, čeprav pošiljka dejansko ni bila vročena. Ta je posebej problematična, ko gre za čezmejno vročanje, saj fikcija vročitve ne ustreza minimalnim postopkovnim standardom, ki jih za vročanje določajo uredbe EU. Ugotavljali bomo koliko so konvencijske določbe o varstvu temeljnih pravic po EKČP inkorporirane v nacionalne procesne predpise o vročanju. Obstoječo ureditev bomo analizirali z vidika ustavno sodnega varstva ter podrobneje izpostavili pravico do poštenega sojenja in pravico do pravnega sredstva ter z njimi povezane konvencijske pravice in možnosti za spremembo normativne ureitve. Izpostavili bomo prednosti, ki jih omogoča elektronsko vročanje ter napravili analizo obstoječih tehničnih možnosti in predlog za učinkovitejšo ureditev elektronskega vročanja. Primerjali bomo različne sisteme za elektronsko vročanje, pri čemer bomo ločili med zaprtimi in odprtimi sistemi za vročanje, upoštevali bomo tudi evropsko ureditev v okviru normativne veljave uredbe eIDAS (Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES).
Pomen za razvoj znanosti
Pravne posledice vročitve v povezavi s pravico do sodnega varstva je tema, ki v znanstveni literaturi še ni bila celovito obdelana. Posebna vrednost raziskave bo v utemeljitvi primerjalno pravnega pristopa. Pri tem bodo zlasti upoštevane zanimive rešitve avstrijske in nemške ureditve, ki sta primerjalno pravno najprimernejši zaradi skupnih značilnosti procesnih ureditev kontinentalnega nemškega kroga, kamor spada tudi slovenska ureditev, ki se je razvijala preko zgodovinske avstrijske ureditve. Kljub primerjalno pravnim argumentom pa tudi iz naslova sledi, da je cilj raziskave ocena ustreznosti slovenske ureditve. Tovrstna celovita ocena vročanja s poudarkom na skrbno ugotovljenih problemih še ni bila opravljena, zato bo raziskava na koncu dala tudi predloge, kako slovensko zakonodajo na tem področju spremeniti in izboljšati, da bi bilo zadoščeno upravičenim interesom za zagotovitev celovitega varstva, ki se uresničuje z učinkovitimi postopki in jasnimi pravnimi izhodišči. Sistematični način predstavitve in zaključki bodo omogočali tudi izboljšati prakse še zlasti ob celovitem pregledu judikature in vključitvi najznačilnejših judikatov. Pomemben prispevek bo tudi analiza ureditve elektronskega vročanja. Rezultat naloge bo predstavljal pomemben teoretični in empirični prispevek k teoriji, zlasti pri raziskavi sistemov vročanja (tudi z vidika elektronskega vročanja) v konkretnih razmerah ter v uporabnosti teoretičnih ugotovitev kot prispevek praksi.
Pomen za razvoj Slovenije
Osrednji del našega preučevanja bo predstavljala primerjava slovenske, nemške, avstrijske, hrvaške in estonske ureditve vročanja. Za potrebe analize učinkovitosti in pravnih posledic vročitve bomo identificirali objekt oz. predmet vročitve. Ugotavljali bomo katera pisanja se vročajo in na kakšen način. Za učinkovitost vročitve je po našem mnenju namreč nujno opredeliti kdo je tisti, ki dejansko vroča. Izhajali smo iz predpostavke, da je vsaka vročitev povezana s stroški na eni strani in časovno komponento (zlasti čas trajanja postopka) na drugi strani. Ne glede na to, pa je treba strankam v sistemu vročanja omogočiti učinkovito varstvo njihovih pravic. Po identifikaciji in razvrstitvi posameznih pisanj bomo analizirali način vročitve posameznega pisanja. Pri tem bomo izpostavili tudi posledice, ki jih lahko povzročijo napake pri vročitvi in možnosti odprave (ozdravitve) napak. Ob identificiranih težavah bomo nakazali tudi možne rešitve de lege ferenda. Kljub tradicionalno konzervativnem urejanju sodnih postopkov, le-ti niso imuni na prednosti, ki jih omogoča vpeljava elektronskega poslovanja v sodne postopke. Tako je zakonodajalec v ZPP omogočil pravno podlago za elektronsko vodene sodne postopke. Kljub temu pa se v praksi srečujemo z določenimi omejitvami, saj se trenutno najpogostejši civilni postopek (t.j. pravdni postopek) še ne vodi elektronsko. Ocenjujemo, da bi prav dosledna uvedba elektronskega vročanja bistveno vplivala na stroške posameznega postopka, pri čemer bi znižanje stroškov ugodno vplivalo tako na uporabnike storitev vročanja (gospodarstvo, prebivalstvo) kot na sodstvo oz. državo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno