Projekti / Programi
Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Policija, nadzor, nadzor nad policijo, človekove pravice, zakoniost, strokovni standardi.
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20512 |
dr. Benjamin Flander |
Pravo |
Vodja |
2019 - 2021 |
326 |
| 2. |
17048 |
dr. Branko Lobnikar |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
1.225 |
| 3. |
33280 |
dr. Maja Modic |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
257 |
| 4. |
14566 |
dr. Bojan Tičar |
Pravo |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
298 |
Organizacije (1)
Povzetek
Zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje temeljnih pravic in krepitev pravne države je poslanstvo, ki ga v Sloveniji policija izpolnjuje z izvajanjem zakonsko določenih nalog in pooblastil. Ker policija pri opravljanju nalog omenjene temeljne vrednote in pravice s svojimi pooblastili v večji ali manjši meri omejuje, upravičeno spada med najbolj nadzirane državne institucije.
V domači strokovni literaturi zasledimo različne klasifikacije nadzora nad policijo. Za večino teh klasifikacij je značilno razlikovanje med notranjim (internim) in zunanjim (eksternim) nadzorom nad policijo. Notranji nadzor se izvaja v okviru policije in je načeloma usmerjen v odkrivanje kršitev zakonskega varstva temeljnih pravic, zakonitosti in pravil stroke pri izvrševanju policijskih nalog. Za delovanje policije v skladu z načeli in standardi demokracije in pravne države je zelo pomemben tudi zunanji nadzor. K tej obliki nadzora spada izvrševanje nadzornih pristojnosti političnih, (pravo)sodnih in neodvisnih državnih organov, zunanji nadzor nad policijo pa izvajajo tudi mednarodne medvladne organizacije, domače in mednarodne nevladne organizacije, mediji in državljani.
Različne oblike nadzora, ki jih omenja literatura, so svoje mesto našle tudi v veljavnem pravnem redu. Notranji nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo dela slovenske Policije in policistov je primarno urejen z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji. Policija skrbi za notranji nadzor in varnost na način, da z izvajanjem notranjevarnostnih postopkov preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije ter izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev varnosti in integritete uslužbencev policije in policijskih enot. Nadzor nad delom organizacijskih enot policije je lahko splošni, strokovni ali ponovni. Neposreden nadzor izvajajo predstojniki policijskih enot, na podlagi sklepa generalnega direktorja policije in direktorjev policijskih uprav pa tudi delavci generalne policijske uprave in policijskih uprav. Posebne naloge v sistemu notranjega nadzora ima Sektor za notranje preiskave in integriteto. K notranjemu nadzoru spada tudi sistem poročanja in nadzora, ki ga v zvezi z opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil ter uporabo prisilnih sredstev ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).
Nadzor vlade se kot oblika zunanjega nadzora nad policijo uresničuje z vodenjem in usmerjanjem državne uprave. Vlada skrbi, da ministrstva in njihovi organi v sestavi zakonito, strokovno in usklajeno izvršujejo svoje pristojnosti. Vladni nadzor nad policijo kot organom v sestavi Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) se vrši že s samim imenovanjem in razrešitvijo generalnega direktorja policije, vsebinski nadzor nad policijo pa se v okviru izvršilne veje oblasti izvaja z institutoma resornega sistemskega nadzora, ki ga izvaja MNZ. Pravno podlago za sistemski nadzor v okviru MNZ zagotavljata Zakon o organiziranosti in delu v policiji in Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije. Ministrstvo opravlja nadzor na vseh področjih policijskega dela, ki so temeljnega pomena za uspešno in učinkovito izvajanje policijskih nalog in uporabo policijskih pooblastil. Nadzor opravljajo uslužbenci Direktorata za policijo in druge varnostne naloge v okviru rednih, izrednih in ponovnih nadzorov. O uvedbi nadzora odloči minister s pisno odredbo.
V pristojnosti ministrstva je tudi reševanja pritožb zoper konkretne postopke policistov v postopku pred senatom. Po določbah ZNPPol lahko oseba v pritožbenem postopku uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. Aktualna različica pritožbenega postopka je ohranila dve obliki oz. dva nivoja pritožbenega postopka, ki sta bila uvedena s spremem
Pomen za razvoj znanosti
Ob predpostavki, da bodo cilji predlaganega raziskovalnega projekta realizirani, bo projekt zagotovo pomemben za razvoj varstvoslovja in varnostne stroke ter policijskega prava in policijske stroke, rezultati predlaganega projekta pa bodo pomembni tudi za razvoj prava človekovih pravic, ki se kot specialna pravna disciplina uspešno razvija tudi v Sloveniji. Poleg navedenega bodo rezultati predlaganega raziskovalnega projekta prispevali tudi k razvoju organizacijskih znanosti in stroke v Sloveniji (upravljanje in vodstveni procesi v javnem sektorju, upravljanje in vodenje v policiji in drugih varnostnih organizacijah).
Pomen za razvoj Slovenije
Čeprav predlagani raziskovalni projekt ni neposredno vezan na gospodarstvo, so rezultati raziskovanja lahko pomembni tudi za to področje. Uspešen prenos znanja v prakso in uspešna realizacija ciljev projekta bo pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj demokratičnega nadzora nad policijo ter nadaljnje izboljševanje strokovnosti in kakovosti policijskega dela, s tem pa tudi k bolj varni in (ekonomsko) uspešni družbi.
