Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Dediščina v akciji: Participativne metode in digitalni učni viri za vključevanje mladih v dediščinske prakse in izobraževalno-vzgojne vsebine

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
H003  Humanistične vede  Zgodovina in umetnost 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
kulturna dediščina, digitalne tehnologije, izobraževanje, nacionalna identiteta
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  54172  mag. Tina Črnigoj Marc  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2021 
2.  24302  dr. Jasna Fakin Bajec  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2021  257 
3.  35599  Tristan Pahor  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2021 
4.  27738  dr. Tanja Petrović  Antropologija  Raziskovalec  2019 - 2021  501 
5.  29978  dr. Martin Pogačar  Kulturologija  Vodja projekta/programa  2019 - 2021  175 
6.  29462  dr. Hrvoje Ratkajec  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2021  26 
7.  52833  Matevž Straus  Politične vede  Raziskovalec  2019 - 2021 
8.  52824  Dejan Šuc    Tehnični sodelavec  2020 - 2021 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.654 
2.  2367  ARCTUR računalniški inženiring d.o.o.  Nova Gorica  5562325  106 
Povzetek
1. Relevantnost projekta Glavni namen projekta Dediščina v akciji je razviti in analizirati participativne metode in IKT orodja, da bi tako osnovnošolcem in srednješolcem približali kulturno dediščino na zanimiv, kreativen in sodoben način, ter jih hkrati aktivno vključiti v različne dediščinske akcije, ki se izvajajo v okviru lokalnih ali nacionalnih skupnosti. Osrednji izziv, ki ga raziskovalci skušajo rešiti torej je, kako med mladimi vzbuditi večje zanimanje za dediščino. Interpretacije dediščinskih vsebin v slovenskih kulturnih institucijah se jim večinoma zdijo nezanimive in dolgočasne. Dediščino povezujejo s turizmom in v dediščinskih praksah ne vidijo priložnosti za razvoj novih izdelkov in storitev, ki bi na podlagi lokalne tradicije in sodobnih tehnoloških inovacij in kreativnosti pripomogli h krepitvi ustvarjalne družbe, odpiranju novih delovnih mest, zmanjševanju revščine ter spodbujanju inovativnosti in konkurenčnosti lokalnega gospodarstva (prim. Evropska agenda za kulturo; Slovenski nacionalni program za kulturo 2018–2025).  V času novih trendov pri razvoju izkustvenega in vseživljenjskega učenja, posredovanja znanja preko digitalnih tehnologij, ob hkratnem vključevanju participativnih pristopov pri upravljanju kulturnih spomenikov in kulturnih praks, se kažejo potrebe po oblikovanju novih izobraževalnih metod in IKT orodij na področju spoznavanja in učenja o preteklosti. Novejše raziskave veliko pozornosti namenjajo digitalni tehnologiji -– npr. obogateni resničnosti (ang. augumented reality), ki pa v slovenskih muzejih in drugih dediščinskih institucijah še ni dovolj implementirana. Ker so mladi vešči digitalnih tehnologij, uporabe naprav in komunikacije v socialnih omrežjih, gre rešitve za spodbujanje in vključevanje mladih v dediščinske prakse iskati v aktivnejšem sodelovanju mladih pri oblikovanju, razvijanju in promociji digitalnih učnih vsebin in orodij.    2.  Cilji in izvirnost projekta  Glavni cilj raziskovalnega programa je razviti model in testirati prototip digitalnega učnega vira, ki bo na interaktiven in kreativen način mladim približal različne dediščinske prakse in digitalne dediščinske vsebine. Pri tem bodo tesno sodelovali člani interdisciplinarne programske skupine, ki jo sestavljajo raziskovalci in raziskovalke različnih disciplin (kulturolog, antropolog in prof. zgodovine, sociolog, računalničarji, grafični oblikovalci ipd.) tako iz javnega (ZRC SAZU) kot zasebnega sektorja (Arctur d.o.o., računalniški inženiring). Posebna vloga bo namenjena aktivnemu vključevanju različnih deležnikov, zlasti mladih, ki bodo sodelovali kot razvijalci vsebin in preizkuševalci učnega vira. Poleg vrste rezultatov (znanstveni članek o pregledu uspešnih praks uporabe digitalne dediščine pri razvoju IKT didaktičnih aplikacij, smernic za državno upravo, okrogla miza), bo projektna skupina izdelala dva osrednja praktična rezultata: 1. Priročnik, ki bo vključeval natančno predstavitev participativnih metod in načinov oblikovanja IKT orodij (prim. video posnetkov, 3D računalniških animacij, obogatene resničnosti, mobilnih igric) za izkustveno izobraževanje o kulturni dediščini, ki jih bodo lahko učitelji, profesorji, strokovnjaki iz dediščinskih institucij, mladinski delavci idr. uporabili pri ozaveščanju mladih o dediščini svojega domačega kraja in širše države.   2. Testni prototip digitalnega učnega vira, vsebino katerega bodo oblikovali in razvili osnovnošolci in srednješolci iz Občine Ajdovščina (kraj pilotne akcije) za namene boljše in izkustvene promocije in izobraževanja o kulturnih spomenikih v Ajdovščini (uporabljena bo lahko s strani Občine Ajdovščina, lokalnega, pokrajinskega muzeja Nova Gorica ali Lavričeve knjižnice Ajdovščina).   Poleg participativnega pristopa in metod bo pri pripravi priročnika in interaktivne aplikacije upoštevan kritičen pogled na uporabo in interpretacijo zgodovinskih e-virov, z namenom da se tako mlade kot učitelje opozori tudi na pasti in zlorabe digitalnih vsebin za različne
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskave bodo odpirali nove raziskovalne pristope k raziskovanju, ohranjanju in interpretaciji dediščinskih praks ter nakazali nove prakse pri uporabi dediščine (in kulture) in spodbujanju kreativnosti ter inovativnosti pri mladih. S tem ko se bo mlade bolj intenzivno vključevalo v dediščinske prakse, bodo tudi dediščinske študije dobile novo možnosti samorefleksije in umeščanja v razvojne in socialne diskurze sodobnega sveta. Projekt bo prispeval tudi k razvoju digitalne humanistike, ki se v slovenskem prostoru šele dobro uveljavlja in implementira v javni prostor in gospodarstvo. Pri projektu bomo tudi opozorili na etiko uporabe e-virov, njihovih interpretacij in zlorab v politične in gospodarske namene. Načeli bomo diskurz o kulturnih pravicah, ki se v slovenskem prostoru sploh še ni začel poglobljeno uveljavljati. Velik doprinos projekta pa bo pri uveljavljanju interdisciplinarnega pristopa, zlasti povezovanja družboslovno-humanističnih smeri s tehničnimi vedami, ter sodelovanje družboslovno-humanističnih ved z gospodarstvom. Ker se aplikativnost družboslovno-humanističnih ved večinoma kaže le v razvoju socialnega in kulturnega kapitala, bodo konkretni načini sodelovanja družboslovcev in humanistov z gospodarsko družbo pokazali možnosti za uveljavitev humanistike na gospodarskem področju.  Hkrati bo imela raziskava pomemben vpliv na razvoj politik trajnostnega razvoja, za kar si prizadevajo slovenske in evropske razvojne in raziskovalne organizacije in strategije. Odprla bo debato o pomenu kulture in dediščinskih praks za reševanje aktualnih razvojnih problemov, zlasti kako med mladimi spodbuditi večjo aktivnost, kritičnost in storitvenost. Projekt bo s študijo primera tudi bistveno pripomogel k refleksiji, kako dediščino povezati s kreativno industrijo in drugimi sodobnimi poklici (npr. oblikovalec mobilnih aplikacij). Obenem bodo v okviru projekta predlagane in na terenu preverjene nove metode participativnega pristopa in mreženja znanj med različnimi deležniki in strokami. Vzpostavljeni bodo tudi učinkovitejši načini komunikacije med akterji razvoja: stroka-lokalno prebivalstvo (civilna družba-zlasti mladi-lokalna politika in gospodarstvo; t.i. quadruple helix approach). Raziskava bo tudi podrobneje opredelila vlogo humanističnih in družboslovnih ved pri razvoju izkustvenega turizma in izkustvenega izobraževanja ter odpirala povezave med znanostjo in gospodarstvom. S predstavitvijo rezultatov raziskave na mednarodnih konferencah, simpozijih in predavanjih v okviru študijskih obiskov (program Erasmus+) bo projekt vplival na prepoznavnost slovenske znanosti v tujini in povečal njen odmev v mednarodni strokovni in znanstveni javnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo pripomogli k boljšemu poslovanju gospodarske družbe Arctur d.o.o., računalniški inženiring, zlasti pri njihovih aktivnostih na področju oblikovanj 3D računalniških aplikacij, oglasnih akcij, video snemanj in razvoja drugih spletnih tehnologij. Trenutno se raziskovalni center podjetja vključuje tudi v razvoj Turizma 4.0, kar pomeni obdelovanje različnih podatkov, ki se zbirajo iz nabora informacij številnih potnikov za namene ustvarjanja osebnih potovalnih izkušenj. Pristop temelji na različnih sodobnih visokotehnoloških računalniških tehnologijah. Izraz izhaja iz nove paradigme v industriji, imenovane Industrija 4.0. Hkrati podjetje vlaga v razvoj obogatene resničnosti, ki je v slovenskih muzejih ali turističnih destinacijah še premalo razvita. Izkušnje iz tujine pa kažejo, da obogatena resničnost lahko pritegne več obiskovalcev v muzeje, tako da vsebino muzeja predstavi na atraktivnejše načine, primerne za širše skupine ljudi. S tem se bo izboljšalo gospodarsko poslovanje muzeja, hkrati pa bo preteklost postala zanimivejša za otroke in mladostnike. Po mnenju tujih raziskav med učitelji, so pri uporabi IKT v muzejih (interaktivne stene, virtualne muzeji ipd.) otroci bolj zainteresirani in raje obiskujejo muzejske zbirke. Otroci namreč neradi berejo ogromno informacij, zato se jim klasične zbirke zdijo dolgočasne in nezanimive. Nova digitalna orodja pa povečajo zanimivost preteklih obdobij, nazorno pokažejo svet v preteklosti in danes, preteklost naredijo bolj živo, dostopno in razumljivejšo. Ker pa še vedno gre za interpretacijo preteklosti, je potrebno paziti, da se je ne romantizira, zlorabi, poenostavi. Ključnega pomena je, da z računalničarji in grafičnimi oblikovalci sodeluje tudi družboslovna-humanistična stroka in v vzajemnem sodelovanju nastane kakovostna interpretacija dosežkov naših prednikov.  Nove didaktična in interaktivna orodja bodo tudi povečale konkurenčnost muzeja, zlasti majhnih muzejev ki so bolj odvisni od raznih donacij in vstopnin.  Pomen projekta se kaže tudi pri lokalnem turističnem in kulturnem razvoju Zgornje Vipavske doline (zlasti Občine Ajdovščina), saj bodo raziskave in didaktična aplikacija podale vsebine za razvoj izkustvenega in kulturnega turizma, zlasti pa turizma, ki bo primeren za družine z otroki in mladostniki. Pokrajinski muzej in ajdovska knjižnica bosta pridobila novo vsebino, kar bo izboljšalo njihovo konkurenčnost in predstavitev na kulturnem in gospodarskem trgu. Primere dobrih praks pa bo mogoče prenesti v druga okolja Slovenije in tujine.  Z vzpostavljanjem metod prenosa znanja med stroko, lokalnim gospodarstvom, lokalnim prebivalstvom inlokalno politiko, ter oblikovanjem načinov novih izkustvenih izobraževanj je vrednost projekta tudi na področju boljšega oz. učinkovitejšega doseganja trajnostnega razvoja. Zavedati se je namreč treba, da trajnostni razvoj še zdaleč ne pomeni zgolj varovanja naravnih vrednot, krepitve socialne kohezije in razvoja zelenega ali krožnega gospodarstva, temveč je tudi temeljna osnova vsakega turizma, kulturne industrije in marketinga, ki se morajo zavedati pomena kulture in z njo povezane kulturne dediščine, ki se kaže v načinu življenja ljudi, mentaliteti, željah ljudi, idejah in interesih. Dokler se razvoja ne bo oblikovalo z ljudmi (in ne za ljudi), nobene strategije in spodbude ne bodo obrodile želenih sadov. Zato bo projekt deloval po metodologiji participativnih pristopov in mreženju ljudi, ključno pa bo v vse aktivnosti vključiti mlade. Trenutno je glas mladih premalokrat slišan, kaj šele uslišan. Projekt bo tako dokazal, da so lahko dediščinske prakse pomemben medij za medgeneracijsko, interdisciplinarno in javno-privatno povezovanje, hkrati pa tudi za opolnomočenje lokalnega prebivalstva in spodbuda za uspešnejši razvoj za prihodnost.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno