Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Popis, analiza in ovrednotenje primarnih in sekundarnih virov slovenskih raziskovalcev o "Posoškem staroverstvu"

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H190  Humanistične vede  Nekrščanska verstva 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
staroverstvo, naravoverstvo, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18164  dr. Matjaž Bizjak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2021  161 
2.  25576  dr. Katja Hrobat Virloget  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2021  485 
3.  53246  Miha Mihelič  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2021  70 
4.  09461  dr. Andrej Pleterski  Arheologija  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2021  603 
5.  33357  dr. Anja Ragolič  Humanistika  Vodja  2019 - 2021  98 
6.  14711  dr. Cirila Toplak  Politične vede  Raziskovalec  2019 - 2021  308 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.369 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.902 
3.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  9.841 
Povzetek
Ko so Danci leta 1168 z ognjem in sekirami uničili Svetovidovo svetišče v Arkoni ter v nekaj dneh krstili vse ljudstvo Rujancev, je staro vero svojih prednikov izgubil zadnji del Slovanov. Vsaj tako se je zdelo do pred nekaj leti, ko so v javnost prišli predmeti in besedila, pričevanja o obstoju organiziranega predkrščanskega verovanja v Posočju še sredi 20. stoletja. Njegovi pripadniki so bili organizirani kot država v državi s svojo pravno in izvršno oblastjo. To je postavilo strokovno javnost pred dejstvo, da je treba spremeniti naš pogled na korenine naše kulturne, družbene in politične preteklosti. Laična javnost pa je razstavo in knjigo doživela kot povrnitev izgubljene identitete. Logičen naslednji korak slovenske humanistike in družboslovja je pregled informacijskih virov o fenomenu, ki se je pojavil, ter njihovo kritično ovrednotenje. Ali kot je projektni cilj opredelil naročnik projekta: priprava večdisciplinarnega elaborata, ki popiše, analizira in ovrednoti primarne in razpoložljive sekundarne vire slovenskih raziskovalcev o »Posoškem staroverstvu«. Že Josip Mal je opazil in opozoril, "da je preprostega, z naravo tako ozko povezanega slovenskega človeka neprimerno bolj privlačil ta z vsemi mogočimi dobrimi in zlobnimi duhovi napolnjen realni svet, kakor pa le z golo mislijo dojemljiv krščanski nauk o milosti in odrešenju." (Mal 1940, 1) Gre za metodološko izjemno pomembno lastnost staroverstva: za povezanost s konkretnim življenjskim okoljem, ki so jo ljudje občutili ne samo duhovno, ampak tudi fizično. Če hočemo razumeti posoško staroverstvo, moramo čim bolje poznati tudi njegov prostor. Poznati je treba lokacije dreves, studencev, vzpetin, voda, ki jih pripovedi omenjajo. Ustni viri pa govorijo, da se je skupina starovercev na desnem bregu Soče tja preselila od vzhoda in odtlej so imeli 14 dehnarjev (voditeljev). Zadnji je umrl okoli 1950 in če za čas vsakega dehnarja računamo povprečno 30 let, je bil čas prihoda okoli leta 1530. Ker gre najverjetneje za zgodnjenovoveško doselitev, ko je na voljo že več pisnih virov, bomo z njihovo pomočjo izvedli analizo poselitvene zgodovine. Pri ugotavljanju poselitvene zgodovine, ki bo skušala dognati posamezne kolonizacijske etape (opredeliti območja starejše in mlajše naselitve), bodo upoštevana dognanja dosedanje historiografije, predvsem edicije relevantnih urbarjev. Zgodovina poselitve lahko v marsičem osvetli pripovedne plasti in se z njimi poveže, kar bo izboljšalo poznavanje zgodovine posoškega staroverstva. Ob zgoraj naštetih vidikih je temeljnega pomena tudi etnološki vidik raziskave. Ta bo z etnološkega vidika obravnavala gradivo o »posoških starovercih« v širšem družbenem kontekstu. Etnologinja bo s folkloristično metodo preverila, ali je to gradivo zares tako zelo »drugačno« od druge folklore, verovanj in verovanjih praks, ki jih poznamo drugod po Sloveniji in širše v Evropi. Ker je s folklorističnega vidika največ tovrstnih raziskav narejenih na področju Balkana, kjer je gradivo v nasprotju z Zahodnim svetom bolje ohranjeno, se bo raziskava primerjalno osredotočala predvsem na ta del. Prek umestitve gradiva o »starovercih« v širši kontekst s prepoznavanjem analogij bo raziskava poskušala na videz »drugačno« gradivo umestiti v širši religiozni kontekst. V nezanimanju (in dvomu) (večine) etnološke in kulturno antropološke stroke za posoške »staroverce« je »ljudstvo« tisto, ki je prepoznalo v gradivu o »starovercih« svojo dediščino in se s tem na nek način uprlo stroki. To vrednotenje dediščine »starovercev« se danes odraža v veliki popularnosti »staroverskega« izročila, kot je še ni doživelo nobeno drugo etnološko gradivo, v kreiranju novih »naravoverskih« praks izhajajoč iz njega ter tudi v lastnih raziskavah »ljudstva« mimo institucionalne znanosti, tako v smeri avtohtonističnih idej kot sodobnih zdravilskih praks, geomantije in podobno. Z etnografsko metodo opazovanja z udeležbo bo raziskava poleg ovrednotenja primarnih virov poskušala ovrednotiti sodobne fenom
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo moral razviti nekatera interpretativna orodja, s katerimi bo mogoče raziskovati tudi skrite, nevidne vzporedne družbe, ki niso zapustile običajnih informacijskih virov in so preživele samo zaradi uspešne mimikrije. Ta orodja bodo uporabna v primerljivih situacijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo pomembno prispeval kulturnemu razvoju Slovenije, še poseben pa bo njegov prispevek varstvu kulturne dediščine, ker bo pomagal definirati ščitenje spomenikov mitične pokrajine, ki trenutno "gineva med tremi gospodarji": nesnovna dediščina, arheološka dediščina, naravna dediščina.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno