Projekti / Programi
Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
zgodovina, kulturna zgodovina, antropologija, slovenski raziskovalci, Južna Amerika, Paragvaj, Sušnik
Raziskovalci (5)
Organizacije (3)
Povzetek
Projekt »Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki« bo preučil znanstveno delo in življenje slovenske antropologinje, etno-lingvistke in kulturne zgodovinarke, dr. Branislave Sušnik in njen vpliv na razvoj antropološke in zgodovinske znanosti v Paragvaju, v svetu in Sloveniji. Zaradi temeljitejše umestitve njenega dela v zgodovinsko-kulturni kontekst, bodo vključene tudi primerjalne deskripcije in analize vloge drugih znanstvenikov in raziskovalcev slovenskega rodu v Južni Ameriki ter analiza zgodovinsko-političnih razmer v času po drugi svetovni vojni v Evropi in Južni Ameriki, v katerem je znanstvenica delovala.
Branislava Sušnik je bila rojena leta 1920 v Medvodah in umrla leta 1996 v Asunciónu, Paragvaju. V Ljubljani je leta 1942 diplomirala iz zgodovine in se nato izpopolnjevala na Dunaju in v Rimu. Med letoma 1951 in 1996 je vodila etnografski muzej Museo Etnográfico Andrés Barbero v Asunciónu in bila od leta 1976 predstojnica katedre za ameriško antropologijo in etnologijo na Universidad Nacional de Asunción (UNA). Izvedla je številne terenske raziskave o kulturah in jezikih staroselskih etničnih skupnosti v Paragvaju. Rezultate raziskav je objavljala v knjižni zbirki etnografskega muzeja Andrés Barbero v Asunciónu (samo v tej zbirki ima 50 knjižnih del), v slovenščini pa tudi nekatere članke v tisku slovenske diaspore v Buenos Airesu. Objavljala je še v Braziliji in ZDA. Tudi muzejski prispevek dr. Sušnikove je temeljil na predhodnem znanstveno-raziskovalnem delu, sistematskem pridobivanju predmetov, urejanju, hranjenju in predstavitvi zbirk. Sinteza njenih raziskav je knjiga Los Indios del Paraguay, ki jo je napisala skupaj z antropologom M. Chase Sardíjem in objavila v Madridu leta 1992. Istega leta je prejela Nacionalno nagrado za znanost Premio Nacional de la Ciencia Paraguaya, posthumno pa ji je paragvajska vlada podelila častni naziv »Gran Oficial«, za kreativni prispevek k oblikovanju paragvajske identitete.
Projekt se bo konceptualno osredotočil na znanstveni prispevek ženske, ki je sredi 20. stoletja izstopila iz tradicionalne vloge spolov, izbrala pot neodvisne intelektualke in se tako postavila ob bok moškim, ki so do tedaj imeli dominantno vlogo v znanosti, tako v Evropi, še bolj pa v Latinski Ameriki. Dr. Branislava Sušnik je bila ena od študentk prvih generacij zgodovine in prazgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Metodološke smernice, ki jih je pridobila na fakulteti, so zaznamovale njen znanstveni opus. Bile so tesno vezane na izhodišča dunajske kulturno zgodovinske šole, ki je z razlago t.i. »kulturnih krogov« zagovarjala kulturni difuzionizem. Post-diplomsko se je izpopolnjevala v Mӧdlingu, v misijonskem izobraževalnem središču dr. Schmidta, Schebeste in Gusindeja, ki jih kasneje citira. Po 2. svetovni vojni, ko je bila že v Argentini, se je prav zato suvereno postavila ob bok tezam o ameriških zgodovinskih migracijah italijanskega antropologa dr. Imbellonija. S tem je izoblikovala svojo osebno strokovno pot in prvotna teoretska izhodišča nadgradila s študijem najsodobnejših metodoloških smeri svojega časa. V svojih delih se je opirala tako na dela klasikov, kot sodobnikov ameriške antropologije. Med avtorji, ki jih najpogosteje citira in ji služijo za širši okvir lastnih študij, so: Julian H. Steward, Alfred Métraux, Claud Lévi-Strauss, Guido Boggiani, Bartolomeu Melía, Herbert Baldus, Ruth Benedict, Bronislav Malinowski.
Projekt bo v slovenskem prostoru prvi resneje ovrednotil njeno strokovno delo. Na podlagi pregleda njenih znanstveno-raziskovalnih objav, bo raziskava določila nekaj ključnih tekstov in jih analizirala ter primerjala z besedili sodobnikov. Projekt bo vključil tudi analizo dokumentacije terenskih zapisov in osebnega gradiva, fotografskega fonda, ki ga je raziskovalka posnela na terenskem delu med letoma 1951-1975 in ocenil etnografske zbirke.
Projektno delo želi izzvati bodoče generacije slovenskih raziskovalcev, etnologov,
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je relevanten za razvoj slovenskih humanističnih ved, za krepitev kulturnega in znanstvenega sodelovanja z Južno Ameriko in izmenjavo znanj na področju varovanja kulturne dediščine. Poleg tega je izjemnega pomena za promocijo države. Znanstvena in kulturna diplomacija sta najboljši garant za vzpostavljanje političnih in gospodarskih odnosov. Predvidevamo, da bodo rezultati projekta vplivali na aktivnejše sodelovanje Republike Slovenije z Republiko Paragvaj in širšim geo-političnim območjem Mercosur. Predvidevamo tudi, da bodo rezultati projekta: znanstvena publikacija, mednarodna konferenca in razstava o življenju in delu dr. Sušnikove, ki jo pripravlja Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Museo Etnográfico Andrés Barbero iz Asuncióna in člani projekte skupine, odprli nove bilateralne sporazume znanstvenega in kulturnega sodelovanja in omogočili večje diplomatske ter poslovne povezave med regijama (državama).
Poleg tega bodo rezultati potencialno prispevali k primerjavi dosedanjih ovrednotenj položaja in možnosti žensk v znanosti. In ne nazadnje, vplivali tudi na znanstveno rehabilitacijo dr. Branislave Sušnik. Njen znanstveno-raziskovalni opus je poznan in priznan v strokovnih krogih celotne Amerike, zlasti še latinsko-ameriškega pod-kontinenta. V Paragvaju je njena osebnost izredno spoštovana tudi v najširših krogih javnosti. Fundacija Andrés Barbero je po njej imenovala prestižno nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti; paragvajska pošta je po njeni smrti izdala posebno spominsko znamko v sklopu zbirke priznanih osebnosti; danes se po njej imenujejo ulice in stavbni objekti glavnega mesta. Žal je slovenski javnosti, tudi strokovni, malo poznana. Čas je, da s tem projektom tudi v Sloveniji spoznamo in ovrednotimo njeno strokovno delo in vrhunske dosežke, saj sta ji študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani dala odlično podlago, s katero se je lahko postavila ob bok svetovno priznanim etnologom svojega časa. In to dejstvo bi lahko slovenska stroka in država suvereno obrnili v prid svoje mednarodne promocije.
Projekt je relevanten za razvoj naslednjih humanističnih ved: etnologije, antropologije, zgodovine in etno-lingvistike. Te stroke so v Sloveniji do zdaj žal spregledale znanstveni prispevek dr. Branislave Sušnik. Pričakujemo, da bodo na podlagi projektnih rezultatov posamezne vede dopolnile manjkajoče vrzeli v sicer natančnih historičnih prikazih svojih teoretsko-metodoloških razvojnih poti. Poleg tega pričakujemo, da bodo rezultati projekta (znanstvena konferenca) doprinesli k objektivnejši percepciji in ovrednotenju strokovnega dela posameznih avtorjev, tudi tistih v diaspori.
Projekt spodbuja enakost vrednotenja znanstvenih prispevkov avtorjev, ki prihajajo tako iz perifernih sredin, kot svetovnih znanstvenih središč. Slovenska antropologija, na primer še vedno bolj ceni anglo-ameriške avtorje, kot kvalitetne prispevke lastnih raziskovalcev, ki se vsekakor lahko kosajo s svetovno uveljavljenimi avtorji. Vsak študent danes pozna ameriško antropologinjo Margaret Mead in njene terenske odprave med staroselce. Nihče pa ni seznanjen z dejstvom, da je samo 20 let po slavni Američanki, dr. Branislava Sušnik prav tako uspešno izvajala še obsežnejše terenske raziskave v Gran Chacu in paragvajskem tropskem gozdu s pomočjo klasične metode opazovanja z udeležbo in poznavanjem več kot 10 staroselskih jezikov. Zaradi svojih terenskih metod je zaslovela med latinsko-ameriškimi antropologi. Projekt bo torej umestil slovensko – ameriško znanstvenico v okvir svetovne antropologije in kulturne zgodovine.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ima družbeno-gospodarski pomen. Rezultati projekta bodo vplivali na aktivnejše sodelovanje Republike Slovenije z Republiko Paragvaj in širšim geo-političnim območjem Mercosur. Predvidevamo, da bodo znanstvena publikacija, mednarodna konferenca in razstava o življenju in delu dr. Sušnikove, ki jo pripravlja Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Museo Etnográfico Andrés Barbero iz Asuncióna in člani projekte skupine, odprli nove bilateralne sporazume znanstvenega in kulturnega sodelovanja in omogočili večje diplomatske ter poslovne povezave med regijama (državama). Poleg tega bo razstava v Slovenskem etnografskem muzeju doprinesla k informiranju najširše slovenske javnosti o prispevku dr. Branislave Sušnik. Ob razstavi bodo namreč potekale pedagoške delavnice za šolo-obvezne otroke in mladino, predavanja, animacije, kulturne prireditve in koncerti; pa tudi strokovne delavnice na temo možnega gospodarskega sodelovanja med regijama. Projekt bo prispeval k izboljšanju mednarodnih odnosov, delu v državni upravi ter širjenju in promociji Republike Slovenije v latinsko-ameriškem prostoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
