Projekti / Programi
Vrednotenje in karakterizacija virov hrupa
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.03.03 |
Tehnika |
Energetika |
Obnovljivi viri in tehnologije |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T210 |
Tehnološke vede |
Strojništvo, hidravlika, vakuumska tehnologija, vibracije in akustično inženirstvo |
| T200 |
Tehnološke vede |
Termično inženirstvo, uporabna termodinamika |
HRUP, STROJI, VENTILATORJI, ERPALKE, VIRI HRUPA, MEHANIZMI GENERIRANJA HRUPA, SPEKTRALNA ANALIZA, VREDNOTENJE, KARAKTERIZACIJA, ZMANJŠANJE HRUPA
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03569 |
dr. Mirko Čudina |
Energetika |
Vodja |
1998 - 1999 |
764 |
| 2. |
18228 |
Milan Steržaj |
|
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
73 |
| 3. |
07682 |
mag. Erika Želežič |
Energetika |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
42 |
Organizacije (1)
Povzetek
Pri ventilatorjih, črpalkah in kompresorjih (v nadaljevanju ventilatorjih) obstajata dva mehanizma, ki generirata celotni hrup ventilatorja: rotirajoči in merotirajoči. Rotirajoči hrup je v glavnem posledica fluktuirajočih sil na lopaticah rotorja; povzročene pa so z interakcijo rotorskih lopatic z vtočnimi motnjami, nestacionarnim tokom, turbulenco in sosednjimi statorskimi deli (vodilnimi lopaticami, zaščitno mrežo, nosilnimi oporami ali jermenski pogon ventilatorja). Medtem ko je nerotirajoči hrup povzročen z: a) odtrganjem vrtica v laminarni mejni plasti na koncu lopatice, b) interakcijo vrha lopatice in vrtinca, ki nastane v reži med vrhom lopatice in cevjo, in c) vrtinca v kanalih rotorskih lopatic pri delnem natoku.
Številne raziskave, ki so bile izvedene, so pripeljale do širokega spektra algoritmov. Vendar, žal nobeden od algoritmov ne zadošča za celoten spekter tipov ventilatorjev ali obratovalnih pogojev. Dobro znani analitični ali numerični modeli zanemarjajo en ali več fizikalnih efektov, ki učinkujejo na mehanizme generiranja hrupa tako da računski rezultati soglašajo z izmerjenimi rezultati slabo ali zadovoljivo le v ozkem obsegu obratovalnih pogojev (pogosto v bližini točke maksimalnega izkoristka).
V praksi obratovalna točka ventilatorja pogosto ni stabilna in v točki maksimalnega izkoristka, ampak je odvisna od več faktorjev tako da lahko drsi v širokem območju pretokov - ekstremno od ničtega pretoka do maksimalnega pretoka. Znotraj celotnega območja pretokov ventilator lahko obratuje pri kritični točki, imenovani tudi meja črpanja, in tudi levo od meje črpanja kjer se pojavi nestabilno področje karakteristike tlaka in pretoka. V nestabilnem obratovalnem področju pride tudi do strmega porasta hrupa ventilatorja. Zaradi tega mora analitični model, ki popisuje nivo zvočne moči ventilatorja vsebovati vse mehanizme generiranja hrupa znotraj celotnega območja obratovalnih pogojev.
