Projekti / Programi
Pozavarovalni model za primer brezposelnosti v EU: modelska simulacija ohranjanja števila zaposlenih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.02 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Poslovne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
recesija, brezposelnost, zavarovanje, pozavarovanje, Evropska unija, modelska simulacija, samodejni stabilizator, zaposlenost
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
36490 |
dr. Aleš Trunk |
Ekonomija |
Vodja |
2019 - 2022 |
148 |
Organizacije (1)
Povzetek
EU še posebej v obdobju recesije potrebuje mehanizme, ki delujejo kot samodejni stabilizatorji. Glede na številne sporazume in pogodbe znotraj EU, v katerih se poudarjata solidarnost ter socialna in ekonomska povezanost, bi bil pozavarovalni sistem za primer brezposelnosti v EU (PSBEU) dobra rešitev tako za zmanjšanje asimetričnih finančnih in ekonomskih šokov kot tudi za ekonomsko povezovanje med članicami. Po letu 2008 je prišlo do povečanja razlik v stopnji brezposelnosti med državami EU in po starostnih skupinah. Boeri in Jimeno (2016) trdita, da je razlog za nastanek teh razlik povezan z institucijami trga dela, sploh če upoštevamo interakcije slednjih z obsegom in naravo šokov v okviru velike recesije in dolžniške krize evroobmočja. Avtorja razpravljata tudi, da bi EU z uvedbo takega pozavarovalnega sistema za primer brezposelnosti dobila prvo skupno institucijo. Trdita, da EU brez skupnih institucij ne more biti federacija držav, kot so to npr. ZDA.
V EU bi bilo smotrno vpeljati pozavarovalni sistem za primer brezposelnosti. PSBEU – kot pomoč državnemu zavarovanju za primer brezposelnosti – bi kril izdatke, povezane s povečanjem brezposelnosti, po drugi strani pa bi v državnih proračunih ostalo več denarja za stabilizacijo državnih gospodarstev v recesiji. Avtorji že izvedenih raziskav (Buti idr. 2002; Dullien 2012; Epaulard 2014; Evropska komisija 2014) ugotavljajo, da pozavarovalni sistem za primer brezposelnosti neposredno vpliva na raven potrošnje, saj povečuje dohodke brezposelnih, v krizi pa tudi ublaži padec proizvodnje. V evroobmočju so nujne institucionalne reforme, saj monetarna unija na nacionalni ravni zmanjšuje obseg makroekonomskih stabilizacijskih politik. Članice EU za omilitev recesije namreč niso uporabile fiskalne politike, pozavarovalni sistem za primer brezposelnosti, ki deluje kot samodejni stabilizator, pa bi dosegel ravno to. Menimo, da se zaradi recesije krepi potreba po samodejnem stabilizatorju.
Namen raziskave je preučiti možnosti vzpostavitve PSBEU ter zasnovati in testirati model PSBEU. Modelsko simulacijo bomo izvedli s uporabo različnih parametrov. Z raziskavo želimo preučiti, ali bi pozavarovalni sistem za primer brezposelnosti prispeval k stabilnosti in učinkovitosti članic EU in s tem tudi celotne EU ter kakšno vlogo bi imel kot samodejni stabilizator in pri ohranjanju števila zaposlenih.
Osnova modela izhaja iz doktorske disertacije kandidata, znotraj katere je bilo ugotovljeno (Trunk, 2018):
-heterogenost držav v EU (različne dinamike gospodarske rasti in brezposelnosti) omogoča vzpostavitev PSBEU. Različne značilnosti držav so pomembne za delovanje PSBEU, ki temelji prav na heterogenosti. Analizirali smo prejemke in izdatke EU 20 (obdobje 2003-2013) in ugotovili, v katerih državah je zastavljeno uravnoteženo zavarovanje za primer brezposelnosti,
-PSBEU bi prispeval k boljšemu varovanju dohodka z neposrednim vplivom na dohodke brezposelnih in bi hkrati deloval kot samodejni stabilizator gospodarstva,
-v ZDA pozavarovalni sistem za primer brezposelnosti vpliva na razvoj tveganih panog, saj tak sistem zagotavlja določeno mero gotovosti. Delavci se zato lažje odločajo za delovna mesta z visoko plačo in visokim tveganjem brezposelnosti, vzporedno pa sistem podjetjem omogoča ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z visoko plačo in večjim tveganjem brezposelnosti.
Z modelsko simulacijo in z oceno delovanja modela, s katerim bomo simulirali delovanje PSBEU, bomo dosegli namen raziskave. Nadgradili bomo obstoječi model PSBEU (Trunk, 2018), kjer bodo bistvene spremembe: (i) daljše obdobje preučevanja; (ii) večje število vključenih držav v PSBEU in (iii) preučitev dodatnega vidika – vpliv PSBEU na ohranjanje števila zaposlenih.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni izvirni prispevek k znanosti na področju preučevanja pozavarovalnega sistema za primer brezposelnosti je razvoj modela, s katerim bomo simulirali delovanje pozavarovalnega sistema za primer brezposelnosti na ravni EU v obdobju 2003–2018. Preučevanje bo celostno: na podlagi študija literature, analize delujočega sistema pozavarovanja v ZDA in analize obstoječih zavarovanj brezposelnosti v EU bomo zasnovali model pozavarovalnega sistema za primer brezposelnosti v EU. V preučevanje bomo zajeli stopnjo brezposelnosti, število prejemnikov nadomestila, izdatek izplačanih nadomestil za brezposelnost in maso plač ter simulirali razliko med pobranimi prispevki zavarovanja za primer brezposelnosti in izplačanimi nadomestili. Iz tega bo razvidno, v katerih državah je zavarovanje za primer brezposelnosti ustrezno zastavljeno, kolikšen je saldo med zbranimi prispevki zavarovanja za primer brezposelnosti in izplačanimi nadomestili v EU v posameznih letih in kolikšna je kumulativna razlika v preučevanem obdobju. Pomembnost teme pozavarovanja za primer brezposelnosti v EU je tudi vidna, saj je Evropska komisija v preteklosti že objavila projektne razpise na temo skupnega zavarovanja za primer brezposelnosti v EU (Evropska komisija 2018).
Na podlagi analize zavarovalnih sistemov za primer brezposelnosti bomo na izviren način določili ravni sprožilcev, ki določajo, kdaj in v kolikšnem obsegu bi bila država upravičena do denarnih sredstev iz pozavarovalnega sistema za primer brezposelnosti. S simulacijo modela bomo ugotovili, ali bi PSBEU prispeval: (i) k izboljšanju dosegljivosti in financiranju pozavarovanja za primer brezposelnosti v EU (varovanje dohodka brezposelnih); (ii) k ohranjanju ravni potrošnje brezposelnih, kar bi prispevalo tudi k zmanjšanju inflacijske in proizvodne vrzeli; (iii) k ohranjanju števila zaposlenih.
Pomen za razvoj Slovenije
The main original contribution to science in studying the unemployment reinsurance system is the development of a model to simulate the functioning of the unemployment reinsurance system at EU level in the period 2003-2018. The study will be comprehensive: on the basis of literature studies, an analysis of a functioning reinsurance system in the USA and analyzes of existing unemployment insurance in the EU, we will design a model of the reinsurance system for unemployment in the EU. The study will cover the unemployment rate, the number of recipients of compensation, the expenditure of paid unemployment benefits and the mass of wages and simulate the difference between the collected contributions of unemployment insurance and paid benefits. From this, it will be evident in which countries the unemployment insurance is appropriately set, what is the balance between collected contributions of unemployment insurance and paid benefits in the EU in individual years and what is the cumulative difference in the period under consideration. The importance of the theme of reinsurance in the case of unemployment in the EU is also visible, as the European Commission has previously published project calls for joint unemployment insurance in the EU (European Commission 2018).
On the basis of the analysis of unemployment insurance systems, we will determine the level of triggers in the original way, which determines when and to what extent the state would be entitled to cash from the reinsurance system in the case of unemployment. By simulating the model, we will determine whether the PSBEU would contribute to: (i) improving the accessibility and financing of unemployment reinsurance in the EU (safeguarding the income of the unemployed); (ii) to maintain the level of consumption of the unemployed, which would also contribute to reducing the inflation and production gap; (iii) maintaining the number of employees.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
