Projekti / Programi
Uporaba vprašalnikov za merjenje stališč in vedenj uporabnikov stavb
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
anketne metode, evalvacija anketnih vprašalnikov, sociologija arhitekture, raziskave uporabe stavb, trajnostna gradnja
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
33521 |
dr. Ana Slavec |
Interdisciplinarne raziskave |
Vodja |
2019 - 2023 |
230 |
Organizacije (1)
Povzetek
Namen projekta je proučevanje rabe anketnih vprašalnikov za zbiranje podatkov o odnosih in vedenju uporabnikov stavb, zlasti tistih, ki se nanašajo na vprašanja trajnosti in porabe energije. Anketni vprašalniki so prevladujoča metoda zbiranja podatkov za merjenje zadovoljstva uporabnikov s stavbami, vendar veljavnost in zanesljivost trenutnih instrumentov ni znana. Oblikovanje anketnih vprašalnikov je zapletena naloga in potrebno je posebno znanje za pisanje učinkovitih in razumljivih anketnih vprašanj, da se zagotovi visoka raven statistične kakovosti zbranih podatkov.
Cilj raziskave je opredelitev obstoječih merilnih instrumentov, ki jih uporabljajo arhitekti in gradbeni raziskovalci za zbiranje in razumevanje potreb uporabnikov stavb v procesu načrtovanja in pri vrednotenju po zasedenosti, ocena veljavnosti in razumljivost obstoječih instrumentov, nato pa oblikovanje in ocenjevanje izboljšanih vprašalnikov. V prvi fazi projekt vključuje pregled literature ustreznih del, ki uporabljajo ankete ali druge družboslovne metode za proučevanje uporabnikov stavb, zbiranje primerov anketnih vprašanj ter izvedbo fokusnih skupin z arhitekti in raziskovalci gradnje. V drugi fazi bomo izbrali anketna vprašanja za vrednotenje s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami predtestiranja. Pri tem bomo vključili uporabo orodja Survey Quality Predictor, pristop besedilnih korpusov in kognitivne intervjuje. Na osnovi analize rezultatov bomo razvili izboljšan vprašalnik. V tretji fazi bomo izboljšan instrument uporabili v dveh študijah primera, nadaljnje ocene veljavnosti pa bodo temeljile na poročanju anketirancev.
Aktivnosti projektnega vodenja in diseminacije bomo izvajali ves čas trajanja projekta in s tem spremljali delovno uspešnost, zagotavljali kakovost, blažili tveganja, upravljali s podatki in sporočali rezultate projekta drugim raziskovalcem, deležnikom in splošni javnosti. Zbrani podatki in metoda bodo javno objavljeni v skladu z načeli FAIR, pripravili bomo znanstvene publikacije in na podlagi rezultatov razvili nove znanstvene ideje. Organizirana bo delavnica za raziskovalce in izvajalce, na kateri bodo diseminirani rezultati projekta.
Na podlagi rezultatov projekta bomo za gradbeni sektor razvili rešitve v obliki smernic o tem, kako bolj veljavno meriti obnašanje uporabnikov stavb. Z izboljšanjem veljavnosti in zanesljivosti meritev bodo raziskovalci in strokovnjaki na tem področju lahko zbrali natančnejše podatke za informacijsko podporo pri načrtovanju stavb, za načrtovanje energetske učinkovitosti, modele energetske porabe in za sisteme ocenjevanja energetske trajnosti. Razlika med predvideno in dejansko porabo energije v stavbah se bo zmanjšala, kar bo prispevalo k izboljšanju okoljskega vpliva stavb. Poleg tega bodo napredne raziskovalne metode odprle nove smeri v sociologiji arhitekture in na sorodnih področjih, primerjava različnih metod vrednotenja pa bo omogočila napredek v raziskovanju predtestiranja vprašalnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Okoljski vpliv gradbenega sektorja je ogromen in zaradi človeškega vedenja je napovedana poraba energije pogosto nižja od dejanske porabe. Natančnejši podatki o vedenju in odnosih uporabnikov lahko pomagajo rešiti to neskladje in prispevajo k napredku znanja pri sociološkem proučevanju grajenega okolja. Projekt bo to dosegel z izboljšanjem obstoječih vprašalnikov, ki bodo raziskovalcem gradnje in arhitektom omogočili izboljšanje kakovosti podatkov, ki jih zbirajo. To bo vodilo k boljšim podatkom o obnašanju uporabnikov in s tem k načrtovanju gradnje na podlagi dokazov ter k boljšim načrtovanjem energetske učinkovitosti, modelov rabe energije in sistemov ocenjevanja trajnosti. Poleg tega bo projekt z zbiranjem podatkov o vprašalnikih in primerjavo različnih metod ocenjevanja vprašalnikov prinesel izbirne rezultate na področju družboslovne metodologije in prispeval k nadaljnjemu razvoju študij raziskovalnih metod.
Za zagotovitev visokega vpliva tega projekta bo vodja projekta rezultate predstavila na znanstvenih konferencah in objavila znanstvene članke v odprtem dostopu. Rezultati raziskav, vključno z metodologijami, programsko kodo in podatki, bodo pripravljeni v skladu z načeli FAIR, tako da bodo na voljo, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi za druge raziskovalce v sociologiji in na drugih področjih. Rezultati raziskav bodo promovirani na spletni strani raziskovalnega inštituta in na socialnih omrežjih, da bi povečali njihov doseg.
Pomen za razvoj Slovenije
The environmental impact of the building sector is immense, and due to human behaviour, the predicted energy consumption is often lower than the actual consumption. More accurate data on user behaviour and attitudes can help resolve this discrepancy and contribute to the advancement of knowledge in the sociological study of the build environment. The project will achieve that by making improvements to existing survey questionnaires which will enable building researchers and architects to improve the quality of data they collect. This will lead to better data on occupant behaviour and thus more evidence-based building design, to improved energy performance planning, improved energy use models, and improved sustainability rating systems. In addition, by collecting data on questionnaires and the comparison of different questionnaire evaluation methods, the project will produce original results in the field of social science methodology and contribute to further development in the study of survey methods.
To ensure the high impact of this project, the project leader will present the results at scientific conferences and publish in open access scientific journals. Research outputs, including methodologies, programming code, and data, will be prepared and published in open access repositories in accordance with FAIR principles so that it will be findable, accessible, interoperable, and reusable for other researchers in sociology and other fields. The research outputs will be promoted on the research institute’s website and social media to increase their reach.
