Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Manjšine, diaspore in subverzivneži: izventeritorialni nadzor nad slovenskimi izseljenci med svetovnima vojnama

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.00  Družboslovje  Narodno vprašanje   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Zunajteritorialni nadzor, manjšine, diaspore, Julijska krajina, Prekmurje, subverzivneži.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  34476  dr. Miha Zobec  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2019 - 2022  47 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Namen raziskave je proučiti vprašanje zunajteritorialnega nadzora nad izseljenci iz obmejnih področij slovenskega etničnega ozemlja med svetovnima vojnama in odzive nanj. Te izseljence so nadzorovale tako države izvora, ki so jih obravnavale kot svoje državljane, kot sosedne države, ki so zaradi etnokulturnih značilnosti migrantov nase gledale kot na domovine izseljencev. Raziskava bo skušala zunajteritorialni nadzor razumeti v povezavi s transnacionalnim aktivizmom migrantov in urejanjem medetničnih odnosov v krajih izvora izseljencev. Poleg tega ga namerava kontekstulizirati v srednjeevropksem prostoru. Na slovenskem prostoru lahko namreč naletimo na vprašanja, ki so zadevala širše območje Srednje Evrope v obravnavanem obdobju: premik državnih meja, vprašanje manjšin in zaostrovanje mednacionalnih odnosov v multietničnih prostorih. Raziskava bo podrobneje obravnavala nadzor nad izseljenci iz Julijske krajine ter tistimi iz Prekmurja. Posvetila se bo analizi nadzora v državah, kjer so nastale največje kolonije teh izseljencev - v primeru emigrantov iz Julijske krajine v Argentini in Jugoslaviji, v primeru prekmurskih izseljencev pa v ZDA in Argentini. Za izseljence iz Julijske krajine je bilo značilno diasporično delovanje v smislu obsojanja fašistične represije v domači regiji, zato je italijanski nadzor nad njihovimi dejavnostmi stremel k zatiranju teh aktivnosti ob pomoči oblasti države gostiteljice. V Argentini in Jugoslaviji je Italija našla partnerja, ki sta bila pripravljena sodelovati pri utišanju prizadevanj teh skupnosti. Jugoslovanski nadzor nad skupnostmi izseljencev iz Julijske krajine je bil dvojne narave, po eni strani je šlo za zatiranje tistih, ki so nasprotovali jugoslovanskemu režimu (posebej v času kraljeve diktature), po drugi pa za oblikovanje lojalne diaspore, prepojene z jugoslovansko identiteto. Raziskava bo tako analizirala represivni vidik jugoslovanskega nadzora v primerjavi z italijanskim nadzorom nad temi skupnostmi v Argentini. Pri vprašanju oblikovanja diaspore izseljencev pa bo odzive in avtonomno transnacionalno delovanje izseljencev zoperstavila propagandni politiki države. Izseljenci iz Julijske krajine v Jugoslaviji predstavljajo posebno poglavje zunajteritorialnega nadzora, saj je Jugoslavija za njih predstavljala matično državo. Njihovo udejstvovanje je postalo tarča zbliževanja med sosednima državama. Raziskava se bo posvetila tako vprašanju italijanskega nadzora nad aktivnostmi teh izseljencev kot tudi »nacionalizaciji« Prekmurja, torej naselitvi kolonistov iz Julijske krajine in njihovi uporabi pri slavizaciji območja, ki ga je Kraljevina SHS pridobila po prvi svetovni vojni. Izseljenci iz Prekmurja so se v času med svetovnima vojnama znašli v preseku prizadevanj jugoslovanske in madžarske diplomacije. Jugoslavija si je prizadevala, da bi izseljence prepričala o pravilnosti pripojitve regije novi državi. Madžarska pa je, nasprotno, poudarjala krivičnost trianonske pogodbe in skušala izseljence utrditi v njihovi pripadnosti »vendstvu«, torej posebni identiteti, ki naj ne bi imel nič skupnega s Slovenci. Raziskava bo prizadevanjem diplomacij zoperstavila dejavnosti izseljencev in skušala ugotoviti, kako so sami pojmovali identiteto v svojih največjih naselbinah, torej v ZDA in Argentini.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo v slovenskem družboslovju in humanistiki načela vprašanja, ki se jim raziskovalci v mednarodnem prostoru v zadnjem času precej posvečajo, pri nas pa še niso bila osvetljena v zadostni meri. Gre za vprašanje državnega urejanja migracijskih politik. Predmet raziskave, preučevanje oblikovanja "nacionalizirajoče države" (take, ki temelji na dominaciji konstitutivnega naroda) in konstruiranje diaspore, ki bi bila tej državi lojalna, predstavlja del migracijskih politik. Poleg tega pa bo v ospredju raziskave tudi kompleksna analiza odzivov izseljencev na tovrstna prizadevanja držav.  Na slovenskem prostoru lahko zaradi večetnične sestave obmejnih območij, vprašanja nacionalnih manjšin in zaostrovanja medetničnih odnosov v času med svetovnima vojnama naletimo na zgostitev izzivov, ki so v tem času zadevali Srednjo Evropo.  Raziskava bo poleg tega temeljila na sodobnih pristopih pri raziskovanju migracij, ki niso obremenjeni z metodološkim nacionalizmom. Čeprav se bo raziskava ukvarjala s slovenskimi izseljenci, bodo v ospredju zanimanja strategije držav pri oblikovanju in izvajanju zunajteritorialnega nadzora. Raziskava bo seveda analizirala tudi odzive izseljenskih skupnosti na državne posege, vendar ne skozi nacionalno zamejeno perspektivo, ki zanemarja kompleksnost medetničnih odnosov in identitetnih opredelitev in običajno ne proučuje problema v primerjalni perspektivi. Raziskava bo vseskozi pozorna na razmerja med državami izvora in izseljenci ter izseljenci in drugimi etničnimi skupnostmi ter večinsko družbo v državah priselitve, "slovenski primer" pa bo postavila v kontekst Srednje Evrope.   Raziskava bo pomembna tudi za mednarodno akademsko skupnost, saj so tuji raziskovalci, ki so se ukvarjali s temi vprašanji, slovenskemu izseljenstvu namenjali le zanemarljivo pozornost. Poleg tega se je le malo tujih raziskovalcev osredotočilo na vprašanje zunajteritorialnega nadzora nad pripadniki nacionalnih manjšin. To vprašanje pa je v slovenskem kontekstu resnično zanimivo, saj je bila problematika manjšin in medetničnih odnosov zaradi premika državnih meja in vključitve ozemlja v različne državne kontekste bila ena najbolj perečih. Na slovenskem področju lahko torej v zgoščeni obliki naletimo na najpomembnejša vprašanja, ki so bremenila Srednjo Evropo v tistem času, zato lahko pričakujemo, da bo predstavitev slovenskega "primera" pritegnila pozornost raziskovalcev od drugod.
Pomen za razvoj Slovenije
The proposed research will address the issues which have recently attracted attention in international scholarship but they have not been sufficiently studied by Slovene social science and humanities scholars yet. Namely, international scholarship has paid substantial attention to the issue of the state's management of migration policies. Examining the formation of the nationalizing state (the one which is based on the domination of the constitutive nation) along with the study of the construction of its loyal diaspora which are the objects of this research form part of state's migration policies, Besides, a complex analysis of the reactions of emigrants towards state's ambitions will be at the forefront of this research. Furthermore, the research will underline the importance of contemporary approaches not burdened by the methodological nationalism in migration research, for the Slovene scholarship. Even though the research will deal with the Slovene emigrants, the strategies of the states in shaping and exercising extraterritorial control will be in the forefront. The response of the emigrant communities will be addressed too, but not from the nationally-limited perspective which neglects the complexity of ethnic relations and identifications and usually disregards the comparative perspective. The research will constantly pay attention to the relations between the emigrants and their states of origin, between the emigrants and other ethnic groups as well as between the emigrants and the society of immigration. Moreover, the Slovene "case" will be contextualized in the Central European framework.  The research will be important also for international scholarship because the international scholars have only vaguely tackled the Slovene territory. In addition, only few foreign scholars have highlighted the extraterritorial control over the members of national minorities. The problems of ethnic minorities and ethnic relations which occurred because of the shift of the state borders and the inclusion of territory into new state contexts after the First World War were of great importance indeed. The issues which appeared on the Slovene territory in concentrated form, were one of the most serious Central Europe was to endure during the interwar period. Therefore, it can be expected that the presentation of the Slovene "case" will attract the attention of the international scholarship.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno