Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Družabni pomen delovnih opravil: Kako misliti delo v otroštvu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.02  Humanistika  Antropologija  Socialna in kulturna antropologija 

Koda Veda Področje
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 
Ključne besede
otroštvo, delo, prosti čas, participativne vizualne metode
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30662  dr. Barbara Turk Niskač  Antropologija  Vodja projekta/programa  2019 - 2022  116 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
Namen projekta, ki se osredotoča na raziskovanje, kako so otroštva konstruirana v različnih kulturnih kontekstih ter političnih in družbeno-ekonomskih okoliščinah, je na novo premisliti konceptualizacijo dela, prostega časa in otroštva. Podati namerava poglobljeno analizo strategij, skozi katere otroci ustvarjajo pomene; predvsem kako otroci ustvarjajo pomene skozi vsakdanje udejstvovanje v dejavnostih, ki jih umeščamo v delo in prosti čas. V ospredje raziskave so postavljene perspektive otrok, ki so umeščene ob bok perspektivam odraslih. Osnovan kot etnografska raziskava, projekt prepoznava potrebo po premisleku poljudnega diskurza in raziskav o otroštvu ter ponuja celostno razumevanje vsakdanjih življenj otrok, osnovano na empirični raziskavi. Projekt torej namerava premisliti prevladujoče diskurze o otroštvu, ki postavljajo delo in igro/prosti čas na nasprotujoča si pola ter učenje omejujejo na šolski kontekst. Na osnovi empirične raziskave bodo izsledki raziskave predstavili poglobljeno razumevanje o vsakdanjih dejavnostih otrok v kontekstu dela in prostega časa ter analizo, kako se v okviru različnih kulturnih kontekstov (urbano vs. ruralno), političnih in družbeno-ekonomskih okoliščin delo, prosti čas in otroštvo različno konceptualizirajo. Projekt presega obstoječe raziskave s tem ko pokaže, kako so se konceptualizacije dela in prostega časa v diskurzu o otroštvu spreminjale na Slovenskem skozi različna časovna obdobja, ter analizira kako so vsakdanja življenja otrok umeščena znotraj trenutnega postsocialističnega neoliberalnega ekonomskega sistema.  Štiri glavna vprašanja, na katera namerava projekt odgovoriti so: 1.) Kako lahko razumevanje spreminjajočih se konceptualizacij dela in prostega časa v diskurzu o otroštvu razkrije specifično produkcijo otroka v zgodovinskem kontekstu (npr. otrok socializma, otrok kot neoliberalni subjekt); 2.)  Kako se specifične konceptualizacije dela in prostega časa nanašajo na različna kulturna ozadja (urbano vs. ruralno) in različne politične in družbeno-ekonomske okoliščine, ter kako se te različne konceptualizacije odražajo v vsakdanjem življenju otrok; 3.) Kako lahko raziskava, ki vključuje perspektive otrok o delu in prostem času prispeva k novemu razumevanju strategij, skozi katere otroci ustvarjajo pomene ter širše konceptualizacije dela in prostega časa; 4.) Kako lahko na novo premislimo konceptualizacijo dela, prostega časa in otroštva na podlagi raziskave, ki analizira, kako so otroštva konstruirana v različnih kulturnih kontekstih (urbano vs. ruralno), v različnih političnih in družbeno-ekonomskih okoliščinah, ter hkrati vključuje analizo, kako otroci sami ustvarjajo pomene skozi vsakodnevne dejavnosti, ki vključujejo delo in prosti čas?  Raziskava vključuje naslednje inovativne interdsciplinarne kvalitativne metode: kritična analiza diskurza, polstrukturirani intervjuji, opazovanje s soudeležbo in participativne vizualne metode, kot so risanje, mapiranje, fotografija, digitalne pripovedi in snemanje s pametnimi telefoni (t.i. cellphilming). Izsledki raziskave bodo predstavljeni v izvirnih znanstvenih člankih, objavljenih v revijah z visokim faktorjem vpliva, na konferencah, seminarjih, gostujočih predavanjih in dejavnostih namenjenih diseminaciji med širšo javnost.
Pomen za razvoj znanosti
Antropologija otroštva institucionalno ni uveljavljena v Sloveniji, tako tudi na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Univerzi v Ljubljani ni modula, ki bi se posvečal tej poddisciplini. Potencialni vpliv predloženega raziskovalnega projekta je torej kot prvo prispevati k razvoju raziskav otrok in otroštva znotraj kulturne in socialne antropologije v Sloveniji ter kot drugo prispevati k razvoju sodobnih metodoloških pristopov v raziskavah otrok in otroštva. Predloženi projekt v diskurz o otroštvu vnaša perspektivo kulturne in socialne antropologije v času, ko je na Slovenskem še razmeroma redko, da bi se antropološke raziskave osredotočale na otroke kot subjekte raziskav. S poglobljenim razumevanjem udejstvovanja otrok v delu in prostem času bo projekt prinesel napredek znotraj discipline s tem, ko bo dekonstruiral diskurz o otroštvu, ki se v sodobnih politikah in raziskavah osredotoča na igro/prosti čas in šolanje kot nasprotje delu. V širšem interdisciplinarnem kontekstu bo teoretični okvir pomagal premisliti tako poljudna razumevanja kot obstoječe raziskave o otroštvu, saj prinaša nove vpoglede na strategije ustvarjanja pomenov otrok ter na konceptualizacijo dela, prostega časa in otroštva v odnosu do kulturnega ozadja (urbano vs. ruralno), političnih in družbeno-ekonomskih okoliščin.
Pomen za razvoj Slovenije
Anthropology of Childhood is not established at the department of Ethnology and Cultural Anthropology at the University of Ljubljana. Thus, the potential impact of the proposed research project is firstly to enhance the development of the studies of children and childhoods in cultural and social anthropology in Slovenia, and secondly to enhance contemporary methodological approaches in research of children and childhoods. The proposed project brings into discourses about childhood perspectives of cultural and social anthropology while it is still rare in Slovenia that anthropological studies would focus on children as subjects of the research. With an in-depth understanding of children’s participation in work and leisure, the project will make advancement within the action field by deconstructing discourses about childhood, which in contemporary policy-making and scholarship focuses on play/leisure and schooling/academic achievement opposed to work. In the broader interdisciplinary context, a theoretical framework helps to rethink both popular understandings and existing scholarship on childhood as it brings new insights on children’s meaning making strategies and conceptualizations of work, leisure and childhood in relation to different cultural contexts (urban vs. rural) as well as political and socio-economic context.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno