Projekti / Programi
Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Zgodovinska avantgarda, jugoslovanska avantgarda, dadaizem, zenitizem, nacionalno, transnacionalno, semiotika, imagologija, politika literature
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
51537 |
dr. Kristina Pranjić |
Literarne vede |
Vodja |
2019 - 2021 |
145 |
Povzetek
Evropske umetniške avantgarde, ki so se pojavile po prvi svetovni vojni (1914–1918), so močno vplivale na dojemanje vloge umetnosti v današnji družbi. Pričujoči projekt priznava pomen dediščine avantgard v sodobnem času in izpostavlja nezadostno raziskanost zgodovine evropske avantgarde, posebej pomanjkanje teoretičnega premisleka južnoslovanskih avantgard nekdanje Jugoslavije (Ljubljana–Zagreb–Beograd, 1921–1927) in njihovih produktivnih interakcij z zgodovinsko vzporednimi »metropolitanskimi« zahodnoevropskimi gibanji. Zlasti se osredotoča na že izražen, a premalo raziskan dialog jugoslovanskih avantgard s švicarsko in francosko fazo dadaizma (Zürich–Pariz, 1916–1920, 1919–1922). Projekt bo izkoristil nedavno povečanje obsega digitaliziranih arhivskih virov v odprtem dostopu, ki nudi priložnost za nov vpogled v zgodovino poti, vplivov in razvoja modernizma in avantgardne umetnosti v Evropi. Raziskava se bo osredotočala na vprašanja nacionalne in transnacionalne politike in kulture ter si prizadevala razkriti subjektivizacijske procese, ki so jo ta radikalna gibanja želela vzpostaviti, in metode, ki so jih uporabljala. Projekt bo preučeval politiko in poetiko jugoslovanskih avantgard, tako da bo kartiral, kategoriziral in analiziral njihove najbolj inovativne in eksperimentalne oblike literarnih in vizualnih narativov, pri tem pa kot pomembno referenčno točko uporabil švicarsko in francosko obdobje dadaističnega gibanja. Literarnoteoretična raziskava na področju semiotike in imagologije avantgardnih revij (npr. Zenit, Tank, Dada) bo gradivo za preučevanje pridobila iz digitalnih in fizičnih arhivov, dostopnih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Zürichu in Parizu. Osnovanje konceptualnih zasnov in kartiranje teh umetniških manifestacij in njihovih medsebojnih stikov bosta prispevala k integraciji zgodovine južnoslovanskih zgodovinskih avantgard v glavne tokove evropskih avantgard in v lokalno tradicijo nekdanjih jugoslovanskih držav.
Pomen za razvoj znanosti
Osrednji doprinos projekta je ustreznejše kartiranje transnacionalne mreže gibanj evropske avantgarde na področju teorije in zgodovine avantgarde. Raziskava bo prispevala k razreševanju enega od glavnih problemov področja, ki ga predstavlja dejstvo, da južnoslovanske (hrvaške, slovenske, srbske) in jugoslovanske (kot samostojna skupna politična in kulturna identiteta, ki je bila prisotna med člani glavnih skupin južnoslovanske avantgarde) avantgarde niso del splošne teorije avantgarde. Raziskava je regionalno relevantna, saj lahko njeni rezultati zagotovijo referenčno znanje za kulturno identiteto in študije družbene pomembnosti vzhodnoevropske regije ter umeščanje njihove kulturne produkcije v glavne tokove umetnosti in literature 20. stoletja.
Kvalitativna raziskava na področju literarnih študij bo uporabljena za delo v kulturni zgodovini, medkulturni analizi ter zgodovini idej in ideologij, kar bo imelo za posledico vzpostavitev glavnih značilnosti nacionalne in transnacionalne identitete v evropskih avantgardnih gibanjih, posebej v jugoslovanskih avantgardah in švicarski/francoski fazi dadaizma. Za preučevanje intermedijskih publikacij bo jezikoslovni vedi o znakih dodana druga perspektiva – imagologija. S sopostavitvijo obeh vidikov se bo vzpostavila konceptualna zasnova avto- in heterostereotipov nacionalnih podob v avantgardni poetiki. Raziskovalna vprašanja bodo sledila delu Jacquesa Ranciera in prispevala k razumevanju koncepta politike literature.
S pomočjo omenjenega metodološkega pristopa bo projekt pripomogel tudi k razširitvi obsega literarnih zvrsti, na katere se lahko aplicira imagologija; povezal bo imagologijo z avantgardnimi revijami in manifesti, ki so bili vedno na meji med fikcijo in nefikcijo in so izvorno predstavljali način za širjenje izključno političnih ciljev. Uporabljena metodologija (semiotika in imagologija) v tem projektu predstavlja analitično orodje, ki ima potencial, da poveže literarno vedo in filologijo z drugimi znanstvenimi disciplinami in da ustvari nove priložnosti za interdisciplinarno preučevanje literature kot kompleksne kulturne formacije ter oblikovanje novih izvirnih raziskovalnih vprašanj in inovativnih raziskovalnih metod, ki povezujejo področje raziskave semiotike in imagologije z vizualno in medijsko kulturo.
Izsledki projekta bodo zanimivi ne le za raziskovalce na področju literarnih ved in umetnostne zgodovine, temveč tudi za druga področja, zlasti tista, ki se ukvarjajo s temama identitete in narodnosti, ki sta pomembni in stalni vprašanji v humanistiki, hkrati pa predstavljata dva temeljna koncepta na področju družbenih ved. Semiotična in diskurzivna analiza različnih kreativnih izrazov in deklarativnih metaizjav skupin in posameznikov obravnavanih avantgardnih gibanj bo doprinesla k oblikovanju opisa in mehanizma razvoja prizadevanj celotne generacije, njihovega aktivnega sodelovanja v evropskih gibanjih in njihovega položaja v kulturnem in družbenem prizorišču predvojne Jugoslavije.
Pomen za razvoj Slovenije
The project contributes to the history and theory of avant-garde by adequate mapping of transnational network of movements of European avantgarde. By this it will address one of main issues of the field – the fact that the South Slavic (inc. Slovenian, Croatian, Serbian) and Yugoslav (as a self-standing shared political and cultural identity prevalent among members of the major groups of the South Slavic avantgarde) avantgarde is missing from the general theories of the avantgarde. This research is of regional interest, as the results of this research can provide reference-point knowledge for cultural identity and social significance studies of the East European region, mapping its cultural production in relation to the main currents of 20th century art and literature.
The qualitative research in the field of literary studies will be used for work in cultural history, cross-cultural analysis, and history of ideas and ideologies, which will result in establishing principal features of national and trans-national identity in European avantgarde movements, especially in Yugoslav avantgarde and Swiss/French Dadaism. Conceptual clusters of auto- and hetero-stereotypes of national images in avantgarde poetics will be created with the study of signs and the perspective of imagology. On this theoretical basis the research will contribute to the understanding of the concept of politics of literature, following the work of Jacques Ranciere.
By using the approach of imagology, this project will also contribute to widening the scope of literary genres on which imagology can be applied – it will link imagology with avantgarde journals and manifestoes that ?re always on the boundary between fiction and non-fiction, originally representing a way for disseminating political aims exclusively. Used methodology (semiotics and imagology) is an analytical tool that holds potential for linking the literary studies and philology with other scientific disciplines and creating opportunities for interdisciplinary study of literature as a complex cultural formation, initiating new research questions, and introducing innovative research methods connecting research in semiotics and imagology in the field of visual and media culture.
The topic of this project will be of interest not only to researchers in the fields of literary studies and art history, but also in other fields, especially those dealing with the subjects of identity and nationality, which are important and persisting questions in humanities, while also representing two fundamental social science concepts. Semiotic and discourse analysis of various immediate creative outputs and of the declarative meta-level statements of the groups and individuals will be performed in order to establish, describe, and map the aspirations of the entire generation, their active participation in European movements, and their position in the cultural and social scene of the pre-war Yugoslavia.
