Projekti / Programi
Trajnostno upravljanje pokrajin: od teorije k praksi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.08 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
spremembe rabe zemljišč, ekosistemske storitve, trajnostno upravljanje pokrajin, optimizacija prostorskih vzorcev, pokrajinski scenariji, Slovenija
Raziskovalci (1)
Organizacije (1)
Povzetek
Zaradi čedalje večjih potreb po hrani, pitni vodi, lesu in gorivu je v zadnjem stoletju človek spreminjal pokrajino hitreje in obsežneje kot kdaj koli prej. Spremembe rabe zemljišč so omogočile precejšnje koristi z vidika blaginje ljudi in gospodarskega razvoja, vendar so bile te koristi dosežene za visoko ceno, saj so povzročile izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemov (Millennium Ecosystem Assessment, 2005), imajo pa lahko tudi različne nezaželene družbene posledice (Meyfroidt idr., 2018). V Evropi lahko zasledimo dve glavni vrsti sprememb rabe zemljišč: 1.) spremembe, ki so posledica marginalizacije kmetijstva, opuščanja nekdanjih kmetijskih in gozdarskih praks ter s tem opuščanja zemljišč, ter 2.) spremembe, ki nastanejo zaradi intenzivnejše rabe zemljišč ter bolj specializiranega kmetijstva in gozdarstva večjega obsega (Fry, Gustavsson, 1996). Obe vrsti sprememb prinašata izzive na področju trajnostnega upravljanja pokrajin.
Čeprav številne raziskave zagovarjajo tezo, da je pokrajina ključno merilo ali enota za proučevanje in izvajanje trajnostnih ukrepov, so študije primerov, v katerih so raziskovalci proučevali pomen pokrajinske ekologije za trajnostni razvoj in oblikovanje politik na tem področju, pokazale določene vrzeli: 1.) v praksi so ekosistemske storitve še vedno nepoznane ali pa jih širša javnost še ne dojema kot uporabne za odločanje; 2.) ocenjevanje različnih odločitev na ravni pokrajin je še vedno težavno, in 3.) še vedno je zelo malo izsledkov o dejanskem vplivu sprememb rabe zemljišč na trajnostno upravljanje pokrajin (de Groot idr. 2010). Cilj raziskovalnega projekta je zato omogočiti učinkovito uporabo upravljanja pokrajin pri oblikovanju politik trajnostnega razvoja. Zaradi velike pokrajinske raznolikosti in velike občutljivosti pokrajin na človeške dejavnosti je Slovenija dober »laboratorij« za to raziskavo. V okviru raziskovalnega projekta bodo zagotovljena ključna vsebinska znanja, ki bodo premostila vrzel med teorijo in prakso trajnostnega razvoja, pri čemer bodo proučeni primeri slovenskih pokrajin, ki so bile podvržene različnim preobrazbam.
Uporabljena metodologija temelji na treh fazah. Prva faza bo vključevala analizo strukture in oblik pokrajinskih sestavin, časovno spremljanje sprememb in oceno ekosistemskih storitev. To bo omogočilo razumevanje trendov in sprememb, ki nakazujejo glavno smer razvoja v tem stoletju. Na podlagi teh analiz bodo določene funkcionalne pomanjkljivosti današnjih pokrajin z vidika trajnostnega razvoja. V drugi fazi bodo na podlagi podatkov, pridobljenih v prvi fazi, in podatkov o razvojnih procesih, ter s pomočjo eksplorativnih in normativnih scenarijev oblikovani pokrajinski scenariji. Eksplorativni scenariji bodo razviti s procesi, ki jih bodo vodili strokovnjaki, na podlagi česar bodo oblikovani verjetni prihodnji scenariji. Z uporabo participativnih metod bodo nato sooblikovani zaželeni pokrajinski scenariji, kar bo omogočilo optimizacijo prostorskih vzorcev različnih pokrajinskih tipov ob upoštevanju potreb, mnenj in sposobnosti različnih deležnikov. Temu bo sledila še primerjava današnjega stanja v pokrajini s scenarijem trajnostne pokrajine, na podlagi česar bo ocenjena stopnja trajnostnega razvoja, ki bi se lahko dosegla v posamezni pokrajini. V tretji fazi bodo na podlagi pogajanj oblikovane strategije trajnostnega upravljanja izbranih pokrajin. To bo spodbudilo spremembe, ki omogočajo izvajanje trajnostnih rešitev.
Raziskava bo pomagala odkriti nove pristope k trajnostnemu upravljanju razvoja pokrajin (npr. trajnostnemu razvoju kmetijstva) in povečati pomen pokrajinskih raziskav na področju trajnostnega razvoja in oblikovanja trajnostnih politik. O rezultatih projekta bodo seznanjeni subjekti, odgovorni za upravljanje pokrajin, in oblikovalci politik na področju regionalnega razvoja, predstavljeni pa bodo tudi na domačih in tujih konferencah o tej tematiki ter v znanstvenih revijah.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo pomagala zapolniti vrzeli iz prejšnjih študij, v katerih so raziskovalci proučevali pomen pokrajinske ekologije za trajnostni razvoj in oblikovanje politik na tem področju, saj bo premostila vrzeli med teorijo in prakso. V okviru projekta bo predstavljeno, kako obstoječi vzorci in procesi vplivajo na družbene procese, poleg tega pa bo projekt spodbudil sprejemanje skupnih odločitev lokalnih deležnikov ter dopolnil znanstvena spoznanja o lokalni pokrajinski politiki in spremembah rabe zemljišč.
Z vidika znanstvene odličnosti in vpliva lahko raziskava pomaga odkriti nove pristope k trajnostnemu upravljanju razvoja pokrajin (npr. trajnostnemu razvoju kmetijstva) in povečati pomen pokrajinskih raziskav na področju trajnostnega razvoja in oblikovanja trajnostnih politik. Rezultate projekta bomo predstavili na domačih in tujih konferencah o tej tematiki ter v znanstvenih revijah.
Projekt bi bil lahko pomemben tudi za subjekte, odgovorne za upravljanje pokrajin, in tudi za oblikovalce politik na področju regionalnega razvoja, zato bomo poskušali tudi te akterje seznaniti z rezultati projekta. Rezultati bi bili lahko uporabni kot smernice za prihodnjo skupno evropsko kmetijsko politiko in razvoj podeželja ter za ozaveščanje slovenskih in evropskih oblikovalcev politik o tem, da sta upravljanje in razvoj pokrajin med seboj povezana. Projekt z vključitvijo ekosistemskih storitev v proces odločanja pomembno prispeva k izvajanju Akcijskega načrta EU za naravo, ljudi in gospodarstvo ter k izboljšanju Evropske konvencije o krajini in njenemu izvajanju v Sloveniji. Rezultati bodo poleg tega omogočili lažje usklajevanje kmetijske, okoljske in kohezijske politike ter spodbudili povezovanje lokalnih organov in civilne družbe pri upravljanju pokrajinskih sprememb, kar bo prispevalo k oblikovanju trajnostnih rešitev.
Pomen za razvoj Slovenije
This research is contributing to closing the gaps from previous case studies on the importance of landscape ecology to sustainability science and policy making, by closing the gap between theory and application. With this, the project is expected to demonstrate how pattern-process dynamics interact with societal processes, to deliver collaborative decisions by local stakeholder groups, and to impact the scientific knowledge on local landscape policy and land use changes. In terms of scientific excellence and impact, this research can help to identify new approaches for sustainable landscape development management (e.g. sustainable agriculture development) and to increase the visibility of landscape-based research to sustainability science and policy making. The results from this project will be disseminated at national and international conferences dealing with this thematic and will be communicated through publications in scientific journals.
This project could also be important for those entities responsible for landscape management as well as for policy makers involved in regional development, and we will make efforts to communicate results to these constituencies. The results could serve as directions to the future European Common Agriculture Policy and Rural Development Regulation, as well as to raise awareness among national and European policy makers of the fact that landscape management and development are intertwined. The project will contribute to EU Action Plan for nature, people and the economy by integrating ES into decision-making; and to improvement of the European Landscape Convention and its application in Slovenia. In addition, results will support a better coordination between agricultural, environmental and cohesion policies, and will support the formation of alliances with local authorities and civil society in the management of landscape change in order to support sustainable solutions.
