Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Procesna sistemska tehnika in trajnostni razvoj

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.02.00  Tehnika  Kemijsko inženirstvo   
1.07.00  Naravoslovje  Računalniško intenzivne metode in aplikacije   

Koda Veda Področje
T350  Tehnološke vede  Kemijska tehnologija in inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.04  Tehniške in tehnološke vede  Kemijsko inženirstvo 
1.01  Naravoslovne vede  Matematika 
Ključne besede
procesna sistemska tehnika, trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, sinteza procesov, integracija, kemijska oskrbovalna veriga, obnovljivi viri, zmanjšanje energije, znižanje emisij, optimizacija, kataliza, okoljska analitika, metrika trajnosti, metrika krožnosti, uporaba vode, MINLP
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
12.311,42
A''
3.042,78
A'
6.376,24
A1/2
8.645,36
CI10
14.731
CImax
1.031
h10
53
A1
37,75
A3
6,45
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 13. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  630  15.759  13.864  22,01 
Scopus  755  19.754  17.446  23,11 
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  54857  Dragana Bjelić  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  12 
2.  26217  dr. Miloš Bogataj  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  137 
3.  28477  dr. Matjaž Finšgar  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2024  396 
4.  01347  dr. Peter Glavič  Kemijsko inženirstvo  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  1.117 
5.  06008  dr. Andreja Goršek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  539 
6.  52023  dr. Tina Kegl  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  83 
7.  10878  dr. Anita Kovač-Kralj  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  335 
8.  23475  dr. Damjan Krajnc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  164 
9.  03466  dr. Majda Krajnc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  231 
10.  06005  dr. Zdravko Kravanja  Kemijsko inženirstvo  Vodja  2020 - 2024  903 
11.  36603  dr. Andreja Nemet  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  154 
12.  11369  dr. Zorka Novak Pintarič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  475 
13.  19271  dr. Darja Pečar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  319 
14.  52327  dr. Sanja Potrč  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  53 
15.  12659  dr. Marjana Simonič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2024  569 
16.  39209  dr. Klavdija Zirngast  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  54 
17.  37498  dr. Žan Zore  Tehnika  Mladi raziskovalec  2020  29 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Maribor  5089638012  13.104 
Povzetek
Glavna stalna motivacija in namen raziskovalnega programa »Procesna sistemska tehnika in trajnostni razvoj« je obrniti sedanje netrajnostne trende, povezane zlasti s postopnim izčrpavanjem virov in obsežnimi emisijami. Končni cilj programa je razvoj in uporaba celovitega načrtovalskega pristopa za prehod iz sedanjih linearnih sistemov proizvodnje in porabe v nove krožne verige vrednosti, in pri tem uporabiti odpadke ter znižati emisije. Koncept krožnega gospodarstva (KG) bo integriran v celotno kemijsko oskrbovalno verigo. S tem bodo nastale krožne kemijske oskrbovalne mreže. Za ta namen se bodo prilagodile obstoječe metode in orodja ter razvijala nova. Predlagane raziskovalne teme obravnavajo celotno kemijsko oskrbovalno mrežo skozi življenjski cikel, tj. od obnovljivih surovin, molekularnih pretvorb in zelenih procesov do distribucije naprednih produktov na lokalnem, regionalnem in kontinentalnem nivoju. Predlaganih je pet raziskovalnih tem, ki so usklajene z Evropsko strategijo pametne specializacije S3 in slovensko usmeritvijo S4: Primarni in sekundarni obnovljivi viri, čista in učinkovita energija ter poraba vode; Molekularne pretvorbe: sinteze novih reakcijskih poti za bio- in farmacevtske aplikacije, napredna okoljska analitika; Razvoj konceptov in meritev za sintezo trajnostnih proizvodnih in drugih sistemov na osnovi KG; Razvoj računalniško podprtih metod in orodij za sintezo trajnostnih sistemov na osnovi KG; Aplikacije S3, prenos znanja in tehnologij. Prvi sklop obravnava povezavo med urovinami, energijo in vodo z vidika KG z namenom preprečitve netrajnostne rabe virov in zmanjšanja emisij. Na ravni molekulskih pretvorb so načrtovana odkritja katalizatorjev za nove bio- in farmacevtske reakcijske poti in nove generacije občutljivejših analitskih metod za učinkovitejše sledenje onesnaževal v kontekstu KG. Tretji sklop se nanaša na večkriterijsko časovno in prostorsko integracijo virov v oskrbovalnih mrežah podjetij in stalni razvoj indikatorjev za spremljanje krožnosti in trajnosti. Četrti sklop vključuje razvoj sintezne metodologije za energetsko učinkovita, visoko zmogljiva omrežja ponudbe in porabe obnovljivih virov. Razvila se bo računalniško krožno sintezna platforma MIPSYN-Global. V zadnjem sklopu bodo pridobljena znanja in orodja uporabljena za več aplikacij S3. Pričakovan je razvoj splošnega poslovnega modela na osnovi KG za optimizacijo industrijskih kompleksov, pametnih mest in trajnostne proizvodnje hrane, s čemer se bo doprineslo k socialnemu in ekonomskemu razvoju Slovenije in EU. Predlagano trajanje programa je šest let in predstavlja nadaljevanje sedanjega programa P2-0032 v letnem obsegu 1,47 FTE. Raziskovalna skupina je v obdobju od leta 2015 do 2019 objavila okoli 170 izvirnih znanstvenih člankov in izpeljala več pomembnih industrijskih in drugih aplikacij.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni prispevek predlaganega programa so raziskave, ki prispevajo k rasti dodane vrednosti kemijske in procesnih industrij z uporabo predlaganega celovitega načrtovalskega pristopa. Ta zahtevni pristop zahteva povezavo uveljavljenih in novo razvitih metod ter orodij krožne procesne sistemske tehnike z načeli trajnosti, nadgrajenimi s koncepti krožnega gospodarstva. Pristop predstavlja novost v svetovnem merilu in ima potencial za kvaliteten znanstveni preboj, potreben za prehod proti trajnostni in krožni družbi. Načrtovanje procesov in produktov poteka integrirano po časovni in prostorski dimenziji (bio)kemijske oskrbovalne verige, tj. od kemijskih pretvorb, procesov in produktov ter industrijskih območij, do regionalnih oskrbovalnih mrež. Koncept za učinkovito rabo virov (snovi, energije in vode) v industrijskih območjih je razširjen na lokalni in regionalni nivo. Uporablja se na primerih izven kemijske tehnike, npr. v skupnostih, občinah, mestih. Simultana snovna in energetska integracija regij predstavlja orodje za doseganje krožnosti. Vodi do novih znanj, ki vključujejo napredne tehnologije za prehod od odstranjevanja onesnaževal na osnovi uničenja do odstranjevanja na osnovi ponovnega pridobivanja. Na primer, s predlagano metodologijo za čiščenje vod povrnemo iz odpadne vode komponente, kot so kovine ali celo dušik in fosfor. Če odpadnih vod ne obdelamo ustrezno, predstavljajo resen okoljski problem. Pri (bio)molekulskih pretvorbah je poudarek na generiranju znanstvenih in tehnoloških podlag za sinteze novih reakcijskih poti in okoljsko analitiko. Izvaja se načrtovanje in razvoj naprednih tehnologij in metod za heterogeno katalizo, karakterizacijo katalizatorjev s površinsko analizo ter hitro in točno določanje aktivnosti encimov. S tem se dosega boljše razumevanje reakcijskih mehanizmov, možna so odkritja novih visoko učinkovitih (bio)katalizatorjev. Intenzivne raziskovalne aktivnosti potekajo na nekonvencionalnih področjih analizne kemije, zlasti elektrokemije, senzorjev, korozije in površinske analize. Poudarek je na podpori razvoju trajnostnih tehnologij, nadgradnji obstoječega znanja in odkritjem občutljivejših, a cenejših in hitrejših analiznih metod. Razvoj na tem področju raziskav predstavlja možnost za optimizacijo učinkovitosti procesov in ponuja rešitve za družbene izzive. Integrirana optimizacijska metodologija lahko izboljša ekonomsko blaginjo in konkurenčnost industrijskega sektorja. Pričakovane so intenzivne povezave med raziskavami in inovacijami, povečanje dodane vrednosti produktov in proizvodnje ter zmanjšanje okoljskih vplivov. Na področju razvoja novih sistemskih metod in orodij se razvijajo napredne optimizacijske metode in računalniška orodja za reševanje zelo kompleksnih sinteznih problemov, ki vključujejo ogromno možnih alternativ. Obstoječi metodi trajnostnega dobička in trajnostne neto sedanje vrednosti se razširita na krožne metode trajnosti. S tem se spodbuja trajnostne rešitve z zaprtimi snovnimi in energetskimi zankami. Predlagane metode so prilagojene za simultano večnamensko optimizacijo in sintezo velikih problemov. Vključeni so vidiki regulabilnosti, zanesljivosti, fleksibilnosti in varnosti. Računalniška orodja in metode so vse bolj celovite in točne, zato je splošno razumevanje medsebojno povezanih proizvodnih sistemov in oskrbovalnih mrež vse boljše in zanesljivejše. Dobljene rešitve kvantitativno podajajo potencial za izboljšave. Načrtovana je izdelava novih ali izboljšanih robustnih formulacij, globalna optimizacija in paralelizirani večstartni algoritmi, sinteza, metode in strategije za fleksibilnost. Našteto se povezuje v večnivojski mešano celoštevilski programirni pristop, ki je uporabljen v razvitem računalniškem paketu MIPSYN-Global. Raziskovalna skupina razširja znanje in rezultate raziskav z objavami številnih člankov v najkvalitetnejših znanstvenih revijah in predstavitvami na znanstvenih konferencah, seminarjih, delavnicah in drugih strokovnih dogodkih.
Pomen za razvoj Slovenije
Inovativni in celoviti pristopi krožne procesne sistemske tehnike, ki so osrednji cilj načrtovanih raziskav, imajo velik potencial za spodbujanje podjetij v smeri trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Rezultati celovitega pristopa so optimalne procesne rešitve, ki spodbujajo ponovno uporabo in obtakanje ter približevanje ničelnim odpadkom. Uporabni so za trajnostni dvig učinkovitosti in konkurenčnosti podjetij, saj spodbujajo razvoj tehnoloških rešitev za učinkovitejšo krožno rabo surovin, vode in energije. Nove 'zelene' reakcijske poti in analitske metode za merjenje zelo nizkih koncentracij so zanimive za razvoj novih funkcionalnih materialov, kot so katalizatorji za organske sinteze v bio- in farmacevtski industriji, in senzorji za zaščito okolja. Računalniški algoritmi za sinteze oskrbovalnih mrež omogočajo podjetjem razvoj krožnih poslovnih modelov s spodbujanjem novih verig vrednosti. Te povezujejo proizvajalce odpadkov z zbiralci in predelovalci odpadkov ter z uporabniki sekundarnih surovin in produktov, izdelanih iz odpadkov. Upoštevanje varnosti, tveganja in negotovosti pri sprejemanju odločitev omogoča varno in fleksibilno obratovanje procesov, kar je za podjetja strateškega pomena. Razviti indikatorji trajnosti in krožnosti omogočajo podjetjem, da spremljajo svoj napredek iz linearnega v krožno gospodarstvo. Pričakovane so inovativne rešitve, ki prinašajo rast vrednosti in so boljše glede ekonomske učinkovitosti, okoljske neškodljivosti in socialne pravičnosti. Razširjanje koncepta večkriterijskega optimiranja spodbuja menedžerje in lastnike kapitala, da pri sprejemanju odločitev poleg ekonomskih koristi upoštevajo tudi okoljske in družbene vplive. Izpostaviti velja interdisciplinarnost programske skupine in njeno edinstveno sposobnost za celovito izvedbo raziskovalno-razvojnih projektov za gospodarstvo, tj. od laboratorijskih raziskav, podprtih z napredno analitiko, preko preliminarnega načrtovanja procesov v industrijskem merilu do večkriterijske optimizacije oskrbovalnih mrež z upoštevanjem ekonomike, okoljskih in družbenih vplivov. Razvito znanje je uporabno tudi za aplikaciji na področjih S3 in S4, kot sta pametna mesta in trajnostna pridelava hrane. Te aktivnosti lahko pomembno prispevajo k socialnoekonomskemu razvoju Slovenije in EU. Inovativni pristopi krožne procesne sistemske tehnike so lahko aplicirani tudi v dejavnostih, ki imajo vpliv na kvaliteto življenja ljudi. Razviti postopki zmanjšujejo onesnaženost vode in zraka, kar ima pozitiven učinek na zdravje ljudi. Nove analitske metode za merjenje zelo nizkih koncentracij onesnaževal (za red velikosti nižjih, kot jih lahko merimo z znanimi metodami) prispevajo k boljšemu nadzoru kvalitete vode in zraka, poleg tega so poceni in hitre. Trajnostna optimizacija procesov in oskrbovalnih mrež z načeli krožnosti spodbuja razbremenilne učinke industrije za okolje, kar prispeva k zmanjšanju odpadkov. S tem se izkazuje potencial rezultatov načrtovanih raziskav za izboljšanje zdravja in kvalitete življenja ljudi. Raziskave je podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pristope krožne procesne sistemske tehnike je možno uporabiti za optimizacijo kmetijskih oskrbovalnih mrež vključno s proizvodnjo zelenih produktov in energije iz kmetijskih odpadkov. To prispeva k večji stopnji samooskrbe družbe s hrano in energijo ter varnejši oskrbi s hrano. Pomembno je tudi sodelovanje pri razvoju človeških virov na področju krožnega gospodarstva. Na osnovi razvitega znanja se oblikujejo kompetence zaposlenih na vseh poklicnih ravneh, ki so potrebne za širšo uveljavitev krožne ekonomije v družbi. Na ta način programska skupina prispeva k razvoju kvalificiranih kadrov, ki jih v podjetjih vse bolj primanjkuje. Člani programske skupine prispevajo k promociji Slovenije v njeni tranziciji v krožno gospodarjenje z objavami dosežkov v vrhunskih svetovnih revijah in na konferencah ter sodelovanjem v mednarodnih projektih in združenjih. Z nadaljnjo or
Zgodovina ogledov
Priljubljeno