Projekti / Programi
Razkrivanje širjenja vesolja z močno lečenimi supernovami
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.02.03 |
Naravoslovje |
Fizika |
Astronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.03 |
Naravoslovne vede |
Fizika |
Inhibitorji tirozin kinaz, genotoksičnost, poklicna izpostavljenost, in vitro, test komet, test mikrojeder, H2AX, izražanje genov, mešanice
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
51012 |
dr. Tanja Petrushevska |
Fizika |
Vodja |
2020 - 2022 |
142 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
14.067 |
Povzetek
Mednarodna agencija za raziskave raka je nekatera protirakava zdravila uvrstila v skupino 1 (človeški karcinogeni) in v skupino 2B (verjetni karcinogeni). Zato so, z namenom da bi zaščitili zdravstvene delavce med rokovanjem s protirakavimi zdravili, v večini držav v zadnjih 2-3 desetletjih uvedli posebne smernice in izboljšane zaščitne ukrepe. Kljub temu pa na večini delovnih mest še vedno prihaja do očitnega privzema, saj so povišani številni biomarkerji učinka (povezanih z genotoksičnimi lastnostmi). Zato je bila poklicna izpostavljenost konvencionalnim citotoksičnim protirakavim zdravilom, predvsem zaradi neprimernega rokovanja, pripravljanja in apliciranja (neposredni stik) ter stika s kontaminiranimi pacientovimi izločki prepoznana kot resna nevarnost za zdravje. Pred 17-timi leti so v klinično uporabo prišli prvi inhibitorji tirozin kinaz (TKI) in kljub relativno kratkem času že spadajo med najpopularnejše protirakava zdravila. Njihova uporaba konstantno strmo narašča. TKI delujejo kot inhibitorji prenosa signala in to z relativno visoko specifičnostjo in za razliko od ostalih konvencionalnih citotoksičnih protirakavih zdravil ne vplivajo neposredno na strukturo DNK. Vendar so pa v zadnjem času dokazali, da nekateri izmed njih povzročajo poškodbe DNK in genomsko nestabilnost v netarčnih človeških celicah in okoljskih organizmih. Zato so podatki, ki bi omogočili oceno tveganja za zdravje ljudi v zvezi z njihovo potencialno genotoksično aktivnostjo, nujno potrebni. Cilj tega projekta je prispevati znanje k manjkajočim informacijam o potencialni genotoksičnosti TKI, ki so potrebne za oceno tveganja za zdravo populacijo ob posredni izpostavljenosti njihovim ostankom. V prvem koraku bomo izbrali za posredno izpostavljenost ljudi najrelevantnejše TKI. V naslednjem koraku pa bomo s pomočjo in vitro človeških celičnih sistemov in uporabo klasičnih genotoksičnih testov, ki zaznavajo eno- (test komet), dvo-verižne prelome DNK (DSB) (?H2Ax žarišča) in genomsko nestabilnost (test mikrojeder), ovrednotili genotoksični potencial izbranih TKI. Primarne poškodbe DNK kot tudi nastanek mikrojeder spadajo med najbolj razširjene biomarkerje genotoksičnosti za določanje poklicne izpostavljenosti protirakavim zdravilom. Za bolj poglobljeno znanje o molekularnih mehanizmih genotoksičnosti preučevanih TKI, bomo teste genotoksičnosti povezali s transkriptomskimi analizami izražanja genov, ki sodelujejo pri odzivu na poškodbe DNK in njenem popravljanju, metabolizmu, apoptozi in onkogeni. Med geni s spremenjenim izražanjem bomo identificirali najbolj obetavne biomarkerske gene ali genske podpise, ki jih bomo nato lahko uporabili za nadaljnjo analizo in napoved genotoksičnega potenciala drugih pomembnih TKI. Ti podatki bodo skupaj s podatki o genotoksičnosti predstavljali dragocene informacije o toksičnosti TKI in bodo pomembna osnova za znanstveno oceno tveganja za zdravje ljudi po posredni izpostavitvi. Ker pa so zdravstveni delavci med vsakodnevnim delom izpostavljeni ostankom različnih protirakavih zdravil hkrati, bomo preučevali tudi kombinirane učinke mešanic, sestavljenih iz izbranih TKI in konvencionalnih citotoksičnih protirakavih. Večstopenjski pristop, ki ga predlagamo v tem podoktorskem raziskovalnem projektu, bo zagotovil popolnoma nove podatke o potencialno genotoksičnih stranskih učinkih in molekularnih mehanizmih, odgovornih za opazovane učinke TKI-jev. Predlagana študija je edinstvena, saj tako podrobnih raziskav, še posebej pa ne z vidika neželenih učinkov, na posredno izpostavljene zdrave ljudi, doslej še ni bilo. Rezultati tega projekta bodo izrednega pomena za pripravo smernic, direktiv in predpisov za usklajeno oceno in upravljanje tveganj. Rezultati projekta bodo močno doprinesli k odgovoru na temeljno vprašanje, ali posredna izpostavljenost TKI predstavlja tveganje za zdrave ljudi, predvsem iz vidika njihove potencialne genotoksičnosti.
