Projekti / Programi
Holistični pristop k spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu - reforma slovenske in mednarodne pravne ureditve
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, človekove pravice, globalizacija,mednarodno pravo, Slovenija
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je raziskati trenutno ureditev varstva človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem in mednarodnem pravnem redu ter kot prva raziskava izoblikovati izvirni teoretični in normativni model ter praktične rešitve za njuno reformo. Na področju spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu primanjkuje izvirnih pristopov k izboljšanju normativnih pravnih redov tako na domači ravni kot tudi na mednarodni ravni ter kasneje za njihovo udejanjanje v praksi. Projekt bo zato poskušal zapolniti slednjo vrzel, tako da bo odločevalcem tako na domači kot mednarodni ravni ponudil nabor holističnih orodij in vsebin za reformo domačih in mednarodnih pravnih ureditev na področju spoštovanja človekovih pravic. Osrednji raziskovalni problem predstavlja uporabo holističnega pristopa za oblikovanje teoretičnega in normativnega modela za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu z reformo slovenske in mednarodne pravne ureditve. Različni strokovnjaki soglašajo, da so gospodarske družbe zavezane spoštovati človekove pravice (J. Nolan, E. George, S. Deva, L. Backer, J. Ruggie, D. Augenstein, D. Kinley). Vendar je trenutna ureditev spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem in mednarodno pravnem redu pomanjkljiva, nezadostna in neustrezna, saj ne vzpostavlja jasne obveznosti gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic in uveljavljanja njihove odgovornosti. Zato so se v zadnjih letih okrepile zahteve predvsem iz civilne družbe po sprejetju zavezujočih obveznosti držav in gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Raziskovalni projekt se umešča na področje spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu, ki terja izrazito celosten in interdisciplinaren pristop, kot so ga teoretično razvili vodilni strokovnjaki kot so S. Deva, J. Ruggie, L. Backer, N. Jaegers, M. Addo, D. Bilchitz, S. Leader, A. Clapham, R. McCorquodale, O. de Schutter, D. Augenstein in R. Mares. Osrednji raziskovalni projekt izhaja iz njihovih predhodnih raziskav in predstavlja odnos med spoštovanjem in zagotavljanjem človekovih pravic na eni strani ter gospodarskim področjem življenja, vključno s ključnimi akterji na tem področju, na drugi. Pri tem bomo naslovili tako teoretične podlage za razumevanje tega vidika človekovih pravic (v ospredju bo pravno gledišče, dopolnilo pa ga bo filozofsko in ekonomsko gledišče) kot tudi normativno-praktični vidik, kjer bomo preučili trenutno stanje (globalno, posebej pa tudi v okviru slovenskega pravnega reda) ter podali usmeritve in podlage za reformo na tem področju, ki bo dejansko stanje lahko približala celostnemu modelu, ki bo razvit na ravni teorije. Z vidika teoretičnega in etično-normativnega premisleka je cilj, da lahko zasnujemo, načrtujemo in vzpostavimo ustrezen okvir nadnacionalne ali globalne pravičnosti, ki bo presegal tradicionalne koncepcije in bo prepoznal dinamiko spreminjajočega se sveta, pri čemer bi identificirali osnovne človekove pravice v gospodarstvu. Razvoj okvira globalne etike bo sledil predvsem pripoznanju, da so poglavitni izzivi (vključno z etičnimi izzivi), s katerimi se soočamo, v svojem temelju globalni in terjajo vzajemen odziv (H. Küng, P. Singer, R. Audi, M. Nussbaum, A. Sen, K.A. Appiah, S. Benhabib idr.). To bo omogočalo uporabo tega širšega okvirja tudi z drugimi vprašanji na področju globalne pravičnosti, na primer vprašanja varovanja okolja, članstva v skupnostih ter ostalih. Hkrati bo ta okvir omogočal uporabo in operacionalizacijo na normativni ravni, tako na nacionalni kot tudi na mednarodni. Raziskovalni projekt bo kritično raziskal tudi pomanjkljivosti trenutnih ureditev v domačih pravnih redih, s poudarkom na slovenskem pravnem redu tako, da bomo lahko kasneje razvili holistični teoretični in normativni modelov za izboljšanje ureditve spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu.
