Projekti / Programi
Incidnca primarnega Sjogrenovega sindroma v Sloveniji in primerjava razlicnih diagnosticnih meril
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B580 |
Biomedicinske vede |
Okostje, mišice, revmatologija, lokomocija |
B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
Primarni Sjögrenov sindrom, diagnostična merila, incidenca pSS, avtoprotitelesa, virusne okužbe
Raziskovalci (6)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
12154 |
dr. Maja Hojnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
45 |
2. |
02066 |
dr. Tatjana Kveder |
Mikrobiologija in imunologija |
Vodja |
2000 - 2002 |
275 |
3. |
10080 |
dr. Dušan Logar |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
128 |
4. |
16184 |
dr. Martina Plešivčnik Novljan |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
51 |
5. |
07180 |
dr. Blaž Rozman |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
563 |
6. |
13601 |
dr. Matija Tomšič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
764 |
Organizacije (1)
Povzetek
Primarni Sjögrenov sindrom (SS) je avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem žleze z zunanjim izlocanjem, možna pa je tudi prizadetost življenjsko pomembnih organov. Precejšen odstotek bolnikov s SS zboli tudi za maligno limfoproliferativno boleznijo (ne Hodgkinov maligni limfom ali multiplim mielomom).
Namen naše raziskave je ugotoviti incidenco SS v Sloveniji. Med seboj bomo primerjali tudi razlicna diagnosticna merila za postavitev te diagnoze.
Vsem bolnikom napotenim na pregled v Revmatološke ambulate BPD, pri katerih bo s strani revmatologa postavljen sum na SS, bomo zastavili 6 standardnih vprašanj, ki so del meril za postavitev diagnoze SS. Poleg tega bomo bolnike povprašali še o drugih kronicnih boleznih in o trenutnem zdravljenju. Pri vseh bomo opravili Schirmerjev, rose-bengalov in fluoresceinski test, nestimuliran pretok sline, scintigram slinavk in biopsijo malih žlez slinavk. Za slednjo preiskavo se bomo v skladu z doktrino o postavitvi diagnoze SS, odlocili le v primeru pozitivnih rezultatov predhodno opravljenih preiskav. Opravili bomo tudi imunoserološke teste (protitelesa proti znotrajcelicnim antigenom - ANA, topnim jedrnim in citoplazemskim antigenom - ENA, revmatoidnim faktorjem - RF). Izkljucevali bomo okužbo z virusi, ki lahko povzroci klinicno sliko podobno SS (HCV, HTLV I).
Izsledke raziskave bomo posredovali domaci in tuji strokovni javnosti, saj v literaturi ni podatkov o incidenci te bolezni, kot tudi ne o neposredni primerjavi razlicnih, uveljavljenih diagnosticnih meril. Slednje je pomembno predvsem zato, ker so ameriški avtorji prepricani, da z novimi evropskimi merili prepogosto postavimo diagnozo SS.