Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Incidnca primarnega Sjogrenovega sindroma v Sloveniji in primerjava razlicnih diagnosticnih meril

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B580  Biomedicinske vede  Okostje, mišice, revmatologija, lokomocija 
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 
Ključne besede
Primarni Sjögrenov sindrom, diagnostična merila, incidenca pSS, avtoprotitelesa, virusne okužbe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  12154  dr. Maja Hojnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2000 - 2002  45 
2.  02066  dr. Tatjana Kveder  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2000 - 2002  275 
3.  10080  dr. Dušan Logar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2000 - 2002  128 
4.  16184  dr. Martina Plešivčnik Novljan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2000 - 2002  51 
5.  07180  dr. Blaž Rozman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2000 - 2002  563 
6.  13601  dr. Matija Tomšič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2000 - 2002  764 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.480 
Povzetek
Primarni Sjögrenov sindrom (SS) je avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem žleze z zunanjim izlocanjem, možna pa je tudi prizadetost življenjsko pomembnih organov. Precejšen odstotek bolnikov s SS zboli tudi za maligno limfoproliferativno boleznijo (ne Hodgkinov maligni limfom ali multiplim mielomom). Namen naše raziskave je ugotoviti incidenco SS v Sloveniji. Med seboj bomo primerjali tudi razlicna diagnosticna merila za postavitev te diagnoze. Vsem bolnikom napotenim na pregled v Revmatološke ambulate BPD, pri katerih bo s strani revmatologa postavljen sum na SS, bomo zastavili 6 standardnih vprašanj, ki so del meril za postavitev diagnoze SS. Poleg tega bomo bolnike povprašali še o drugih kronicnih boleznih in o trenutnem zdravljenju. Pri vseh bomo opravili Schirmerjev, rose-bengalov in fluoresceinski test, nestimuliran pretok sline, scintigram slinavk in biopsijo malih žlez slinavk. Za slednjo preiskavo se bomo v skladu z doktrino o postavitvi diagnoze SS, odlocili le v primeru pozitivnih rezultatov predhodno opravljenih preiskav. Opravili bomo tudi imunoserološke teste (protitelesa proti znotrajcelicnim antigenom - ANA, topnim jedrnim in citoplazemskim antigenom - ENA, revmatoidnim faktorjem - RF). Izkljucevali bomo okužbo z virusi, ki lahko povzroci klinicno sliko podobno SS (HCV, HTLV I). Izsledke raziskave bomo posredovali domaci in tuji strokovni javnosti, saj v literaturi ni podatkov o incidenci te bolezni, kot tudi ne o neposredni primerjavi razlicnih, uveljavljenih diagnosticnih meril. Slednje je pomembno predvsem zato, ker so ameriški avtorji prepricani, da z novimi evropskimi merili prepogosto postavimo diagnozo SS.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno