Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Fazni prehodi proti koordinaciji v večplastnih omrežjih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.02  Naravoslovje  Fizika  Teoretična fizika 

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Ključne besede
omrežje, fazni prehod, kompleksni sistem, koordinacija, tvorjenje vzorcev, kolektivno obnašanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31806  dr. Brigita Ferčec  Matematika  Raziskovalec  2020 - 2023  99 
2.  23005  dr. Ajda Fošner  Matematika  Raziskovalec  2020 - 2023  380 
3.  28405  dr. Marko Gosak  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2023  287 
4.  37473  dr. Uroš Jagodič  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2023  26 
5.  13134  dr. Franc Janžekovič  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  530 
6.  52590  Nina Jug  Družboslovje  Raziskovalec  2021 - 2023 
7.  37865  dr. Eva Klemenčič  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2023  113 
8.  08612  dr. Samo Kralj  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2023  910 
9.  23428  dr. Matjaž Perc  Fizika  Vodja  2020 - 2023  672 
10.  11922  dr. Mitja Slavinec  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2023  1.189 
11.  33630  dr. Attila Szolnoki  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2023  159 
12.  24674  dr. Nina Šajna  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  260 
13.  26467  dr. Uroš Tkalec  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2023  213 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  18.016 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.664 
3.  2946  Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija  Murska Sobota  1394096000  1.189 
4.  7097  Univerza na Primorskem, Fakulteta za management  Koper  1810014002  10.056 
Povzetek
Koordinacija je organizacija različnih elementov kompleksnega sistema z namenom, da je njegovo kolektivno delovanje učinkovito. Kot takšna, koordinacija zajema širok spekter različnih procesov, vključujoč sodelovanje, sinhronizacijo, in tvorjene vzorcev. Sodelovanje je najpomembnejši izziv s katerim se sooča Darwinova teorija evolucije in le-to je bistveno za razumevanje glavnih evolucijskih prehodov, ki so vodili od enoceličnih organizmov do kompleksnih živalskih in človeških družb. Če preživijo le najmočnejši, zakaj naj bi nek organizem izvajal nesebično dejanje, ki koristi pa drugemu? Sinhronizacija in tvorjenje vzorcev, po drugi strani, pa sta med najbolj izstopajočimi in univerzalnimi pojavi v nelinearni znanosti kakor tudi v tekočih kristalih. Metode neravnovesne statistične fizike, še posebej kolektivno obnašanje delcev v interakciji blizu faznih prehodov, so se šele pred kratkim izkazale kot neprecenljive za razumevanje koordiniranih izidov v kompleksnih sistemih na večplastnih omrežjih. Pomembno je, da več-točkovne interakcije, ki so vključene v tovrstne procese, povzročajo kritično obnašanje, ki po svoji kompleksnosti prekaša kar je doslej znanega o interakcijah v parih, ki jih tipično najdemo v sistemih fizike trdne snovi. Nepopolnost obstoječe teorije je nadalje še izrazitejša pri interakcijah med omrežji, ki povzročajo medsebojne soodvisnosti na večih nivojih, kar pa lahko sproži soodvisne napake in pospeši nenadne prehode k celo-sistemskim katastrofam. Naš namen je koristno uporabiti in razširiti koncept faznih prehodov in univerzalnosti tako, da bo postal primeren za opisovanje in razlago pojava koordinacije v večplastnih omrežjih. Razvili bomo široko uporabne teoretične osnove, ki bodo odprle nova obzorja na poti k razumevanju, predvidevanju in nadziranju bogate raznolikosti pomembnih pojavov, ki so odvisni od koordinacije. Vse od sodelovanja v človeški družbi do tvorjenja vzorcev v tekoče-kristalnih filmih do boljšega vrednotenja znanosti, obljuba dobrega teoretičnega razumevanja faznih prehodov, ki vodijo do koordinacije v večplastnih omrežjih bo imela široko stimulativne učinke v teoretični in statistični fiziki.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno