Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Novi indikatorji klimatskih sprememb v stalagmitih v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.04  Naravoslovje  Geologija  Geokemija 
Ključne besede
podnebne spremembe, paleoklima, stabilni izotopi, padavine, stalagmit
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
10.460,19
A''
1.323,84
A'
5.245,89
A1/2
6.742,71
CI10
8.583
CImax
269
h10
39
A1
34,13
A3
22,79
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 26. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  640  10.682  8.479  13,25 
Scopus  761  12.691  9.995  13,13 
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  171 
2.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2022  352 
3.  21543  dr. Tjaša Kanduč  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2022  460 
4.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  609 
5.  50215  dr. Matej Lipar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  128 
6.  10807  dr. Sonja Lojen  Geologija  Vodja projekta/programa  2020 - 2022  496 
7.  52052  dr. Katarina Marković  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  26 
8.  12314  dr. Primož Pelicon  Fizika  Raziskovalec  2020 - 2022  550 
9.  50508  dr. Leja Rovan  Energetika  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  39 
10.  18359  dr. Janez Ščančar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2022  653 
11.  28486  dr. Marko Štrok  Energetika  Raziskovalec  2020 - 2022  333 
12.  38267  dr. Jure Tičar  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2022  178 
13.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2022  664 
14.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  1.172 
15.  25667  dr. Tea Zuliani  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2022  272 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  83.986 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.436 
Povzetek
Klimatski modeli, ki napovedujejo razvoj podnebja v prihodnosti, se ukvarjajo samo s klimatskimi spremembami, ne pa tudi s tem, kako se te odražajo na razvoju pokrajine, ekosistemov in ne nazadnje tudi človeka. Za primeren odziv človeške družbe na podnebne spremembe pa je nujno znanje o tem, kako se bo skladno s podnebjem spreminjala tudi pokrajina, vegetacija in možnosti rabe tal. Zato je interdisciplinarno raziskovanje klimatskih sprememb in njihove implikacije za razvoj krajne in biote danes, ko je podnebje vse bliže točki preloma, pomembno bolj kod kadar koli prej. Za obdobja, ko še ni bilo instrumentalnih meritev ali zgodovinskih virov o vremenskih podatkih in podnebju, uporabljamo t.i. paleoklimatske arhive in indikatorje, s pomočjo katerih rekonstruiramo spreminjaje temperatur in drugih okoljskih parametrov (količine in porazdelitve padavin, razširjenost vegetacije in živalstva, razvoj pokrajine). Glede na razširjenost krasa in kraških jam področju južne Slovenije se kapniki ponujajo kot očitna izbira naravnega arhiva za paleoklimatske študije. Kapniki namreč rastejo v vsaj na videz izoliranih okoljih, kjer so letne temperaturne spremembe minimalne ali jih sploh ni, ozračje pa stabilno, zato pričakujemo, da bodo tudi časovni profili klimatskih indikatorjev (?18O, ?13C, mineralna in elementna sestava ter debelina lamin, ki odražajo temperaturo v okolju, izotopsko in kemično sestavo prenikle vode, hitrost precipitacije karbonata) zvezni in med seboj logično povezani. Z natančno analizo in korelacijo teh profilov lahko napovemo, kako sta se v času rasti kapnika spreminjala podnebje in pokrajina. Namen predlaganega projekta je raziskati podnebne in okoljske razmere na slovenskem ozemlju v času holocena. Osredotočili se bomo na dogodke pred 8.2, 4.2 in 2.8 tisoč leti, ki so zaenkrat na slovenskem ozemlju slabo dokumentirani (ali pa sploh ne). Analizirali bomo izotopske in geokemične zapise v stalagmitih iz dveh jam v južni Sloveniji (med Postojno in Kozino ter na območju Dolenjske). Pri tem bomo uporabili napredne analizne metode, ki jih do zdaj v Sloveniji še nismo imeli na razpolago. Z multikolektorsko ICP spektrometrijo v povezavi z lasersko ablacijo bomo določili starost kapnikov z U/Th metodo in izotopsko sestavo stroncija (?88Sr). Z lasersko ablacijo in ICP-MS bomo analizirali elementno sestavo, časovni profil in 2D porazdelitev železa bomo določili z mikro PIXE metodo, izotopsko sestavo C in O v karbonatu pa z masno spektrometrijo stabilnih izotopov. Vrednost ?88Sr bomo prvič do zdaj uporabili za oceno predhodne precipitacije karbonata v vodonosniku, kar bo dalo dodatno kredibilnost interpretacijam profilov ?13C in elementnih razmerij (Mg/Ca, Sr/Ca). Metodi za izotposko LA-MC-ICP-MS analizo U/Th in Sr bom optimizirali na Institutu Jožef Stefan v sodelovanju s projektnimi partnerji iz Avstralije in Francije, kjer bomo tudi opravili del meritev. Dobljene časovne profile analiziranih parametrov bom primerjali s podobnimi arhivi, ki so bili analizirani v Sloveniji (jezerski in morski sedimenti, šota) in iz njih izluščili informacije o okoljskih spremembah v času cikličnih in hitrih temperaturnih sprememb (dogodek 8,2 ky) in ob megalajana (pred približno 4,2 ky) in kasneje do začetka našega štetja. Ker so nedvoumne povezave med posameznimi indikatorji v časovnih profilih naravnih arhivov le redke, bomo precej pozornosti posvetili tudi monitoringu izotopske sestave padavin in prenikle vode na mestu odvzetih stalagmitov na obeh raziskovanih območjih. Tako bomo lahko določil, kako kraški procesi modulirajo temperaturni signal (?18O) od padavin skozi vodonosnik in med precipitacijo kapnika in kako se obnašajo signali okoljskih indikatorjev (?13C, mikrostrkktura, delež detritičnega materiala). S tem bomo preverili, ali kapnik resnično sorazmerno odslikava podnebne in okoljske spremembe na površini, t.j. temperaturo in količino padavin, kar je še posebej pomembno za sledenje sušnih obdobij (4,2in 2,8 ky).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno