Projekti / Programi
Novi indikatorji klimatskih sprememb v stalagmitih v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.04 |
Naravoslovje |
Geologija |
Geokemija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
podnebne spremembe, paleoklima, stabilni izotopi, padavine, stalagmit
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
685 |
12.362 |
9.954 |
14,53 |
| Scopus |
819 |
14.823 |
11.832 |
14,45 |
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Klimatski modeli, ki napovedujejo razvoj podnebja v prihodnosti, se ukvarjajo samo s klimatskimi spremembami, ne pa tudi s tem, kako se te odražajo na razvoju pokrajine, ekosistemov in ne nazadnje tudi človeka. Za primeren odziv človeške družbe na podnebne spremembe pa je nujno znanje o tem, kako se bo skladno s podnebjem spreminjala tudi pokrajina, vegetacija in možnosti rabe tal. Zato je interdisciplinarno raziskovanje klimatskih sprememb in njihove implikacije za razvoj krajne in biote danes, ko je podnebje vse bliže točki preloma, pomembno bolj kod kadar koli prej. Za obdobja, ko še ni bilo instrumentalnih meritev ali zgodovinskih virov o vremenskih podatkih in podnebju, uporabljamo t.i. paleoklimatske arhive in indikatorje, s pomočjo katerih rekonstruiramo spreminjaje temperatur in drugih okoljskih parametrov (količine in porazdelitve padavin, razširjenost vegetacije in živalstva, razvoj pokrajine). Glede na razširjenost krasa in kraških jam področju južne Slovenije se kapniki ponujajo kot očitna izbira naravnega arhiva za paleoklimatske študije. Kapniki namreč rastejo v vsaj na videz izoliranih okoljih, kjer so letne temperaturne spremembe minimalne ali jih sploh ni, ozračje pa stabilno, zato pričakujemo, da bodo tudi časovni profili klimatskih indikatorjev (?18O, ?13C, mineralna in elementna sestava ter debelina lamin, ki odražajo temperaturo v okolju, izotopsko in kemično sestavo prenikle vode, hitrost precipitacije karbonata) zvezni in med seboj logično povezani. Z natančno analizo in korelacijo teh profilov lahko napovemo, kako sta se v času rasti kapnika spreminjala podnebje in pokrajina. Namen predlaganega projekta je raziskati podnebne in okoljske razmere na slovenskem ozemlju v času holocena. Osredotočili se bomo na dogodke pred 8.2, 4.2 in 2.8 tisoč leti, ki so zaenkrat na slovenskem ozemlju slabo dokumentirani (ali pa sploh ne). Analizirali bomo izotopske in geokemične zapise v stalagmitih iz dveh jam v južni Sloveniji (med Postojno in Kozino ter na območju Dolenjske). Pri tem bomo uporabili napredne analizne metode, ki jih do zdaj v Sloveniji še nismo imeli na razpolago. Z multikolektorsko ICP spektrometrijo v povezavi z lasersko ablacijo bomo določili starost kapnikov z U/Th metodo in izotopsko sestavo stroncija (?88Sr). Z lasersko ablacijo in ICP-MS bomo analizirali elementno sestavo, časovni profil in 2D porazdelitev železa bomo določili z mikro PIXE metodo, izotopsko sestavo C in O v karbonatu pa z masno spektrometrijo stabilnih izotopov. Vrednost ?88Sr bomo prvič do zdaj uporabili za oceno predhodne precipitacije karbonata v vodonosniku, kar bo dalo dodatno kredibilnost interpretacijam profilov ?13C in elementnih razmerij (Mg/Ca, Sr/Ca). Metodi za izotposko LA-MC-ICP-MS analizo U/Th in Sr bom optimizirali na Institutu Jožef Stefan v sodelovanju s projektnimi partnerji iz Avstralije in Francije, kjer bomo tudi opravili del meritev. Dobljene časovne profile analiziranih parametrov bom primerjali s podobnimi arhivi, ki so bili analizirani v Sloveniji (jezerski in morski sedimenti, šota) in iz njih izluščili informacije o okoljskih spremembah v času cikličnih in hitrih temperaturnih sprememb (dogodek 8,2 ky) in ob megalajana (pred približno 4,2 ky) in kasneje do začetka našega štetja. Ker so nedvoumne povezave med posameznimi indikatorji v časovnih profilih naravnih arhivov le redke, bomo precej pozornosti posvetili tudi monitoringu izotopske sestave padavin in prenikle vode na mestu odvzetih stalagmitov na obeh raziskovanih območjih. Tako bomo lahko določil, kako kraški procesi modulirajo temperaturni signal (?18O) od padavin skozi vodonosnik in med precipitacijo kapnika in kako se obnašajo signali okoljskih indikatorjev (?13C, mikrostrkktura, delež detritičnega materiala). S tem bomo preverili, ali kapnik resnično sorazmerno odslikava podnebne in okoljske spremembe na površini, t.j. temperaturo in količino padavin, kar je še posebej pomembno za sledenje sušnih obdobij (4,2in 2,8 ky).
