Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Pretekle podnebne spremembe in poledenitev na stičišču Alp in Dinaridov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.06  Naravoslovje  Geologija  Regionalna geologija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
ledeniki, podnebne spremembe, numerično modeliranje, Alpe, Dinaridi, zadnja ledena doba
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.162,32
A''
666,13
A'
2.231,94
A1/2
2.513,57
CI10
2.299
CImax
84
h10
27
A1
14,71
A3
10,25
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 25. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  164  2.129  1.710  10,43 
Scopus  242  3.106  2.408  9,95 
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29607  dr. Jure Atanackov  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  247 
2.  16309  dr. Miloš Bavec  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  431 
3.  26454  dr. Matjaž Depolli  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2024  99 
4.  33362  dr. Petra Gostinčar  Geografija  Raziskovalec  2022 - 2024  108 
5.  34379  dr. Kristina Ivančič  Geologija  Raziskovalec  2022 - 2024  67 
6.  32050  dr. Petra Jamšek Rupnik  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2021  207 
7.  52909  Mitja Jančič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2022 - 2024  22 
8.  28457  dr. Jernej Jež  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  390 
9.  28366  dr. Gregor Kosec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2024  161 
10.  38184  dr. Eva Mencin Gale  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  61 
11.  57881  dr. Roguer Edmundo Placencia Gomez  Geologija  Raziskovalec  2023 - 2024  12 
12.  27941  dr. Uroš Stepišnik  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  302 
13.  38099  dr. Manja Žebre  Geologija  Vodja  2020 - 2024  104 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  11.243 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.742 
3.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.992 
Povzetek
Nekdanji gorski ledeniki so pomemben analog za razumevanje sodobnih gorskih ledenikov in njihovih prihodnjih interakcij s podnebjem. Nekdaj poledenela gorska območja so vse bolj prepoznana kot zelo pomembni arhivi za proučevanje podnebnih sprememb v kvartarju. Evropske Alpe so ena izmed regij, kjer so geološki zapisi preteklih poledenitev obsežni in dobro raziskani. Slednje pa ne velja za jugovzhodni del Alp in sosednje severne Dinaride, kljub dejstvu da se pretekle poledenitve na tem območju proučujejo že od konca devetnajstega stoletja dalje. Med geomorfološkimi kartami obsega nekdanjih ledenikov, ki so jih ustvarili različni avtorji, prihaja do velikih razhajanj. Poleg tega se te empirične rekonstrukcije ledenikov ne skladajo z numerično modeliranimi simulacijami, ki predvidevajo bistveno preobsežen ledeni pokrov čez območje celotnih jugovzhodnih Alp. V tem projektu bomo s kombinacijo terenskega pristopa in numeričnega modeliranja izboljšali razumevanje pretekle dinamike ledenikov v odvisnosti od podnebnih sprememb na stičišču Alp in Dinaridov. Bolj podrobno bomo proučevali prostorsko-časovne vzorce napredovanj in umikanj ledenikov med zadnjo ledeno dobo, vpliv različne geološke podlage na podledeniške razmere in dinamiko ledenikov ter pretekle podnebne razmere, ki so vplivale na napredovanje in umikanje ledenikov. V delovnem paketu 1 bomo izdelali karto obsega nekdanjih ledenikov za različna časovna obdobja, ki bo temeljila na kritično ocenjenih geomorfoloških in geoloških informacijah ter novih geokronoloških podatkih s ključnih robnih paleoledeniških območij. Vsi ledeniški podatki bodo shranjeni v GIS podatkovni zbirki z odprtim dostopom. V delovnem paketu 2 bomo uporabili odprtokodni model “Parallel Ice Sheet Model” (PISM) za simulacijo dinamike ledenikov v zadnji ledeni dobi na območju jugovzhodnih Alp in severnih Dinaridov. Reprezentativni regionalni podnebni podatki bodo uporabljeni kot vhodni podatki za model, medtem ko bo kronološko dobro opredeljen čelnomorenski kompleks nekdanjega tilmentskega ledenika na severovzhodu Italije uporabljen kot referenčna točka za testiranje modela z vidika vpliva paleoklime. Poleg tega bomo razvili nov paket k obstoječemu modelu, ki bo omogočil proučevanje vpliva prepustnosti kamnin na podledeniško hidrologijio in gibanje ledenikov. Ta del raziskave se naslanja na nove empirične rezultate z današnjih ledenikov, ki nakazujejo, da lahko podledeniški vertikalni odtok vode učinkovito zatre sezonsko nihanje drsne hitrosti ledenikov na dobro zakraselih karbonatnih kamninah. Slednje predstavljajo prevladujočo geološko podlago na proučevanem območju. V delovnem paketu 3 bomo kvantificirali stopnjo ujemanja empirične rekonstrukcije ledenikov z modelskimi, kar bo pripeljalo do optimalne modelske simulacije. Nazadnje bomo na podlagi optimalne modelske simulacije in neodvisno rekonstruirane ravnovesne meje ledenikov v pravilni mreži sklepali na pretekle podnebne razmere. Ta projekt bo prinesel nove ugotovitve o vplivu pleistocenskih in holocenskih ledenikov na oblikovanje pokrajine in njihovem odzivu na pretekle podnebne spremembe. Rezultati projekta bodo doprinesli k razumevanju današnjih in prihodnjih odzivov ledenikov na globalne okoljske spremembe.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno